Ads by Google Ads by Google

Fa’afetaia to’atele tagatanu’u auaunaga Faletupe fou a le malo


Le nofoaga fou o le Faletupe o le Teritori a Amerika Samoa lea na tatalaina i le aso Gafua o le vaiaso nei. [ata AF]
ausage@samoanews.com

Ua fa’aalia e ni isi o le atunu’u sa mafai ona latou molimauina le auaunaga fou a le Faletupe o le Territorial Bank of American Samoa (TBAS), i le ulua’i vaiaso lenei talu ona tatalaina lana tautua mo Amerika Samoa, le matagofie o le tautua atoa ai ma le auaunaga a tagata faigaluega o le Faletupe.

 

O le aoauli lava o le aso na tatala aloaia ai le tautua a le Faletupe mo le atunu’u, na molimauina ai le lolofi atu o le mamalu lautele o le atunu’u e tatala a latou teugatupe fou i le TBAS.

 

Na taua e le Tina matua ia Lagifa’asisina Unuto’a e fa’apea, ua mafua ona ia manatu e tatala sana teugatupe fou i le TBAS, ona ua ia fa’alogo e mafai ona fa’aaoga ‘card’ a le Faletupe lea i atunu’u i fafo e malaga i ai, aemaise lava i Hawaii ma Amerika.

 

Ina ua fesiligia o ia po o i ai sona finagalo e faia sana talosaga mo se nonogatupe, na saunoa le Tina ia Unuto’a e fa’apea, “O se tulaga lava fa’apena o lo o va’ava’ai atu i ai, afai loa e mafai ma agava’a a’u mo se nonogatupe, ona tu’uina atu loa lea o pepa uma e mana’omia mo lea fa’amoemoe”.

 

O Unuto’a ua silia i le 25 tausaga o galue i le kamupani i’a o le StarKist Samoa, ma ua ia umia fo’i ni isi o tulaga i totonu o le Kamupani, i le vaega e fa’amama ai le i’a mo le tu’uina atu i totonu o apa.

 

E tiga lava ona fa’amanino atu e ni isi o Ta’ita’i o le TBAS e le o tatalaina ni nonogatupe i le taimi nei, ae na i ai lava fo’i ni isi o le atunu’u na lolofi atu e fa’aulu ni a latou talosaga mo ni nonogatupe laiti.

 

O ni isi o le atunu’u na mafai ona fesiligia e le Samoa News i totonu o le Faletupe fou, o le susuga ia Viliamu Sofa’i ma lona faletua ia Asopa’epa’e Sofa’i, lea fo’i na aga’i atu e tatala se la teugatupe fou i le TBAS.

 

Na taua e le susuga a Vilimau e fa’apea, o le taua o le tatala o se isi la teugatupe i le Faletupe fou lea a le malo, ina ia fa’afaigofie ai polokalame fa’atino a le aiga mo le lumana’i.

 

“O lo o i ai pea le ma teugatupe fai fa’atasi i le Faletupe o le ANZ, ma te le o manana’o e tapunia, ona o ni isi fo’i o mafua’aga tatau, ae o lea ua ma manatu e tatala se teugatupe fou i lenei faletupe fou a le malo, atonu e fesoasoani ai fo’i ni isi o auala e fa’a faigofie ai manaoga a le aiga”, o le saunoaga lea a Viliamu.

 

Ina ua fesiligia po o a manaoga mo le aiga e mafai ona fa’a faigofie ai, ae na soisoi le susuga a Viliamu ma saunoa e fa’apea, “Afai ua vave mana’omia se tupe mo le aiga poo se fa’alavelave ae o lea ou te i ai i le itu i Utulei po o le aga’i atu i Sisifo, e faigofie lava ona ou oso mai i le pasi, afe atu loa i Utulei i le TBAS ma tala mai ai se tupe i le teugatupe, afai fo’i o a’u lea ou te i Aua poo se isi pito i le itu i Sasa’e, ae mana’omia se tupe mo le aiga i lena taimi, na ona ou oso ane lava i le ANZ ma tala atu ai se tupe mo le manaoga ua tula’i mai, o le itu lena e taua ai le tofu uma o Faletupe ia e lua ma teugatupe e i ai, ae le faapea ua mafua ona 2 a’u teugatupe ona ua tele se vaega tupe o ia te a’u”, o le saunoaga lea a Viliamu.

 

E to’alua isi ali’i na la fa’ailoa i le Samoa News o la popolega o lo o i ai, ina ne’i tatala ni a laua teugatupe i le faletupe fou a le malo, ae mulimuli ane tula’i mai se fa’aletonu i se taimi o i luma, ona afaina ai loa lea o teugatupe a tagata ona e le o i ai se puipuiga a le vaega o le Inisiua a le malo feterale (FDIC).

 

Ae na taua fo’i e se tasi o Tina talavou i le Samoa News e faapea, o se tasi o popolega tele o lo o ia te ia e fa’atatau i le teu ai o ana tupe i le Faletupe fou lenei, o le tulaga i le maualuga o pasene o tupe tului mo ni nonogatupe (interest).

 

I le aso na tatalaina ai faitoto’a o le TBAS i le atunu’u, na fa’aalu ai e le faigamalo a Lolo ma Lemanu, atoa ai sui o Komiti Fa’afoe o le Faletupe ma ta’ita’i o le malo se taimi e toe tau fa’amanino ai ni isi o mataupu ia o lo o tumau pea le atugalu ai o ni isi o le atunu’u.

 

Na fa’amanino e le Ta’ita’ifono o le TBAS, afioga i le Matua ia Utu Abe Malae i lana saunoaga e fa’apea, i Pone e 3 na fa’atau mai e le malo (A,B ma le C), o le isi Pone e na o le 13% le pasene o lo o totogi, o le pasene pito maualuga lea, ae o isi Pone e 2 e na o le ta’i 8% o lo o totogi.

 

I le tulaga o le Inisiua o lo o popolega ma atugalu i ai le to’atele, na saunoa ai Utu e fa’apea, e mafai ona amata le tautua a se Faletupe e aunoa ma se fa’amalumaluga a le kamupani Inisiua a le Feterale, lea fo’i ua manatu le malo e amata ai fa’apea le TBAS, ma le fa’amoemoe o se taimi o i luma pe afai e ausia uma ta’iala ma vaega o lo o moomia, ona mafai loa lea ona tu’uina mai se lagolago atoa ai ma le fa’amalumaluga a le kamupani Inisiua a le feterale.

 

“Faamolemole le atunuu o le FDIC insurance e le o se life insurance, afai e $1,000 o loo teu i lau tusi tupe, ae faaletonu ma tapunia le fale tupe, e le sili atu i le $1,000 le tupe e te mauaina, e le faamanuiaina oe i se $250,000, e leai,” o le saunoaga lea a Utu.

 

E ui i finagalo eseese o lo o fa’aalia e le mamalu lautele o le atunu’u, o lo o tumau pea le talitonuga a le faigamalo, o le a lelei ma manuia taumafaiga a le TBAS i le lumana’i.