Ads by Google Ads by Google

Tete’e Asosi Aufai Fa’atoaga i le tauofoga mo sapalai ‘School Lunch’

ausage@samoanews.com

Ua fa’aalia e le Asosi a le Aufai Fa’atoaga a le atunu’u lo latou le lagolagoina o le fa’aiuga a le Fa’atonusili o le Ofisa e Pulea Oloa a le malo (Office of Procurement), e tu’uina atu ai le manumalo i le aufai faatoaga Asia latou te sapalaiina taumafa mo le polokalame a le School Lunch a le Ofisa o Aoga.

 

I se tusi a le Asosi a le Aufai Fa’atoaga i le aso 14 Oketopa 2016 sa tu’uina atu i le Fa’atonusili o le Ofisa e Pulea Oloa a le malo, susuga Dr. Oreta Crichton, o lo o latou fa’aalia ai lo latou le lagolagoina o le fa’aiuga na faia e le tamaita’i fa’atonu, e pei ona fa’alauiloa ai i se tusi sa tu’uina atu i se tasi o le aufai fa’atoaga i le aso 5 Oketopa le fa’amanuiaina o i latou i le tauofoga sa faia.

 

O le tusi a Crichton sa tu’uina atu ia Helen Young i le aso 5 Oketopa, o lo o fa’ailoa atu ai e Crichton ia Young le fa’amanuiaina o ia atoa ai ma isi fai fa’atoaga Asia e to’a 4 i le tauofoga e sapalai ai taumafa mo le School Lunch Program o lo o fa’atautaia e le Matagaluega o Aoga a le malo.

 

O fualaau’aina o lo o taua i le tusi a Crichton ia Young latou te sapalaiina o le ‘school lunch’ e aofia ai pauna o le ‘sting beans - $3.50 i le pauna; pauna o le saga, lea e $3.25 i le pauna; pauna o le kukama, lea e $2.15 i le pauna; pauna o le maukegi, lea e $2.10 i le pauna, ma pauna o le pateta suamalie (sweet potato), lea e $2.15 i le pauna.

 

“O le fa’aiuga ina ia tu’uina atu le manumalo i lau tauofoga, sa fa’avae mai lea i le fa’aiuga sa faia e le Komiti sa iloiloina talosaga (Source Evaluation Board - SEB), lea sa latou fautua mai ia te a’u e fa’atatau i le taliaina lea o le talosaga sa tu’uina mai i lau fa’atoaga”, o se vaega lea o le tusi a Crichton ia Young.

 

O le tusi mai le Asosi a le Aufai Fa’atoaga lea na mafai ona maua e le Samoa News le kopi i le vaiaso nei, o lo o sainia ai le Peresetene ia Vaesa’u Malaki Togiola ma le sui Peresetene ia Barritt Siaumau Samatua.

 

E talitonu le Asosi a le Aufai Fa’atoaga, e tele vaega e lei uia e le Ofisa e Pulea Oloa e fa’atatau i le tauofoga lona lua mo sapalai, aemaise ai o le taumafaiga ina ia tupu ma ola le atina’e o fa’atoaga mo le aufai fa’atoaga a le atunu’u.

 

Na latou taua fo’i le fa’ateia o i latou ina ua latou maua le fa’aaliga e fa’atatau i le fa’aiuga ua faia mo le tauofoga sa faia, e ui ua tele tausaga o latou tautuaina le malo e ala i le sapalaiina lea o taumafa i le School Lunch Program.

 

“E leai ma se silafia e sui uma o le Asosi a le Aufai Fa’atoaga o se tulaga e fa’atatau i se tauofoga lona lua mo sapalai o le ‘school lunch’, e lei logoina fo’i i matou e tusa ai o lenei taumafaiga”, o se vaega lea o le tusi a le Aufai Fa’atoaga.

 

I se fonotaga faapitoa a le Asosi a le Aufai Faatoaga ma le Faatonusili le Tumau o le Matagaluega o Fa’atoaga a le malo, susuga Peter Gurr ma lona Ofisa i le masina na te’a nei, na faailoa ai e le susuga Gurr lona le silafiaina o le tulaga e fa’atatau i le tauofoga lona lua mo sapalai sa faia e le Ofisa e Pulea Oloa a le malo, e pei ona taua i le tusi a le Asosi a le Aufai Fa’atoaga ia Crichton.

 

“E pei ona e silafia, o tulafono a le Ofisa e Pulea Oloa a le malo i tulaga o tauofoga faapenei, e tatau ona i ai se fa’asilasilaga fa’alaua’itele ina ia mafai ai ona silafia e le atunu’u tulaga o le mataupu, ma e ui e i ai tapui e mafai ai ona la’aloa le tulaga pe afai o se manaoga faanatinati, matou te iloa lelei lava, e le apalai i le mataupu lenei tapui mo manaoga faafuase’i”, o se vaega lea o le tusi.

 

E talitonu fo’i le Asosi a le Aufai Fa’atoaga, o i latou ia ua manumalo i le tauofoga mo sapalai o le school lunch, e leai ma se isi o i latou na uia auala e tatau ai ona manumalo, e aofia ai le asia lea o a latou fa’atoaga.

 

E le gata la i le le mulimulita’i o le Ofisa e Pulea Oloa i ta’iala ma tulafono mo tauofoga, ae na taua fo’i e le Asosi a le Aufai Fa’atoaga le le manuia o le fa’aiuga ua faia, i le tu’uina atu lea o le manumalo i le aufai fa’atoaga mai Asia, ae o le agaga o le malo ma le afioga i le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, ia sailia auala uma e mafai ai ona fesoasoani le malo i le atina’eina o fa’atoaga o lo o galulue ai tagatanu’u o le atunu’u.

 

“Ae o le fa’aiuga lea ua tuuina mai mo le aufai fa’atoaga Asia ua manumalo i le tauofoga mo sapalai, ua atagia mai ai le fete’ena’i o lea fa’aiuga ma taumafaiga a le ali’i kovana sa ia folafola mai mo le aufai fa’atoaga, ma ua matou lagona ai e le sa’o ma talafeagai le fa’aiuga ua e tu’uina ai”, o se vaega lea o le tusi a le Asosi a le Aufai Fa’atoaga ia Crichton.

 

O le vaega lona tolu o le fa’asea a le Asosi a le Aufai Fa’atoaga, ona o suafa o le aufai fa’atoaga lea ua tu’u atu i ai le manumalo, e leai ma se fai fa’atoaga Samoa o atagia mai ai, ae o i latou uma o tagata fai fa’atoaga mai fafo.

 

Na fa’amalulu le Asosi a le Aufai Fa’atoaga pe afai e le taoto lelei i le fa’afofoga a le aufai fa’atoaga mai fafo la latou fa’asea, peita’i i le latou talitonuga, ua matua lagona lava lo latou le fiafia, ona e tiga lava ona taumafai atu le aufai fa’atoaga a le atunu’u e faia la’asaga uma ina ia fa’amanuiaina ai i latou ma a latou pisinisi, ae foliga mai lava o lo o fao ese e tagata mai fafo fa’atoa ulufale mai i Amerika Samoa ia fa’amanuiaga.

 

“O le teritori lenei o Amerika Samoa na fa’avae mo tagatanu’u o Amerika Samoa, o le agaga atoa fo’i lena o le Asosi a le Aufai Fa’atoaga, ia maua avanoa e atina’e ai fa’atoaga a le atunu’u, aua o le atunu’u lenei ua taua o lo latou aiga, o gaioiga uma fo’i latou te faia, e faia ma le agaga ina ia atina’e ma manuia ai o latou aiga”, o se vaega lea o le tusi a le Asosi a le Aufai Fa’atoaga, ma latou talosagaina ai loa le tama’ita’i fa’atonusili ina ia toe iloilo lana fa’aiuga ua mae’a ona tu’uina mai e fa’atatau i tauofoga o sapalai mo le school lunch.

 

O kopi o lenei tusi ua mae’a lea ona tu’uina atu i le afioga i le ali’i kovana ia Lolo, Faatonusili o le Ofisa o Fa’atoaga, fa’apea ai ma le Faatonusili o le Matagaluega o Fefa’atauaiga ma Alamanuia a le malo (DOC).