Fesiligia sui Komiti Fa’afoe LBJ o loo agava’a i le Off Island Program

I le to’atele ai o le atunu’u o loo fesiligia le mafua’aga ua ala ai ona agava’a totino o le Komiti Fa’afoe o le Falema’i a le LBJ i lalo o le polokalame lea e auina atu ai gasegase i fafo mo togafitiga (off island referral program), na taua ai e le Ta’ita’ifono o le Komiti Fa’afoe ia Mase Akapo, o le polokalame e agava’a ai tagata uma lava e aofia ai ma totino o le Komiti Fa’afoe.

 

O le vaiaso nei na tauaao ai e le Samoa News ni isi o fa’asea mai le atunu’u lautele, i lo latou fia malamalama lea i le mafua’aga ua ala ai ona aofia sui o le Komiti Fa’afoe i lalo o le polokalame, ae o le polokalame lenei na fa’atula’i e le kovana mo tagata lima vaivai, i latou e le gafatia ona totogi pili o le falema’i mo togafitiga i fafo.

 

Na taua fo’i e ni isi o le atunuu e fa’apea, latou te fia malamalama pe aisea ua agava’a ai sui o le komiti fa’afoe i le polokalame, ae o le to’atele o tagata lautele o loo talosaga e le taliaina i latou.

 

Na faamaonia mai e le Pulesili o le LBJ ia Taufete’e John Faumuina sui e to’alua a le komiti fa’afoe o loo agava’a i lalo o le polokalame, e pei o le susuga a Mase faapea ai le sui taitaifono ia Dr. Victor Tofaeono.

 

Ina ua fesiligia Mase e fa’atatau i le tele o fa’asea mai le atunuu aemaise ai o tagata faigaluega a le falema’i, i le mafua’aga e talia ai totino o le komiti faafoe i le polokalame, ae o loo teena talosaga a tagata lautele o le atunu’u, na saunoa ai Mase e fa’apea, o le komiti faafoe o le polokalame a le ‘Off Island Referral’ latou te faia le faaiuga i tagata e talia ma agava’a i le polokalame.

 

Sa fautuaina e Mase le Samoa News ina ia saili se kopi o fa’aiuga a le Komiti Faafoe o le polokalame, ina ia mafai ai ona faamanino atili auala o loo faavae ai a latou fa’aiuga.

 

Na ioe le susuga Mase, o le polokalame lenei sa tapena e le kovana mo tagata e vaivai le tamaoaiga, peita’i sa ia taua e fa’apea, pau le isi itu e faatatau i le polokalame lenei, sa faia faapitoa mo tagata uma lava.

 

Na maua fo’i le avanoa a Mase fa’amanino atili ai le autu o lana malaga sa alu ai i fafo, lea fo’i o loo fesiligia e le to’atele fai mai, o ia sa alu i ni isi o mataupu e fa’atatau i le falema’i, ae le’i alu e saili mai ni foma’i mo le falema’i.

 

Saunoa Mase e fa’apea, sa alu mo i isi o fonotaga e faatatau i le falema’i, e aofia ai le sailiina mai lea o ni isi alaga tupe fa’aopoopo mo le falema’i.

 

I lana malaga i Hawaii ma Alaska e pei ona faamanino e Mase i le Samoa News, sa ia taua ai le maua o le avanoa latou te feiloa’i ai ma sui o ni isi o vaega e mafai ona maua mai ai ni isi alaga tupe faaopoopo mo le falemai.

 

“O nei fonotaga uma sa faatautaia i se tulaga maualuga, ma ua i ai le fa’amoemoe o le a latou fa’asoa mulimuli i ai ma le Pulesili o le Falema’i fa’apea ai le Komiti Fa’afoe,” o le saunoaga lea a Mase i le Samoa News.

 

I se iloiloga sa faia i luma o le Fono i le amataga o le masina nei, na fa’ailoa ai e le afioga i le alii faipule ia Faimealelei Anthony Fu’e Allen, o ia fo’i lea o se totino o le Komiti Fa’afoe a le falema’i, le suia lea e Mase o se fa’aiuga sa faia e le Pulesili a le Falema’i, e teena ai le talosaga a le isi sui o le Komiti Fa’afoe ia Dr. Tofaeono, lea sa malaga mai i San Francisco e aga’i atu i Tennessee mo le sailiina mai o ni foma’i ma ni teine tausi ma’i mo le falema’i

 

Ina ua fesiligia Mase e uiga i lea mataupu, na taua e Mase e fa’apea, e le sa’o fa’amatalaga a Faimealelei sa tuuina atu i luma o le Fono, e le o talanoa fo’i o ia o se sui o le Komiti Fa’afoe a le falema’i.

 

O se tasi o mataupu sa fesiligia ai Mase, o le mataupu e fa’atatau i le fonotaga le PIHOA (Pacific Island Health Officers Association) lea e fuafua e faia i Hawaii, lea sa faamoemoe e malaga ai le Pulesili o le falema’i, peita’i o lea ua atagia mai o ia lea o le a fai ma sui o le falema’i i lea fonotaga.

 

Na taua e Mase e faapea, o le pulesli lava a le falema’i sa tatau ona malaga i le fonotaga lea, peita’i sa toe sui mai e le pulesili i le taimi mulimuli lava lona auai i le fonotaga, ma tofia ai loa o ia e fai ma sui o le falema’i i lea fonotaga.

 

Sa ia taua foi e faapea, o le fonotaga lenei e le o faatupeina e le falema’i, ae o loo faatupe uma mai e le PIHOA.