Ads by Google Ads by Google

Fuafua Lolo ma Lemanu si’i tupe fesoasoani malo mo le aufai faatoaga

O le fuafuaga a le alii kovana ia Lolo Matalasi Moliga ma le lutena kovana ia Lemanu Peleti Mauga e fa’aopoopo le tupe fesoasoani a le malo mo le aufai fa’atoaga, na vaaia ai le faafetaia o ni isi o le aufai fa’atoaga ona o lea fuafuaga ma ta’ita’i o le atunuu, e lagolago taumafaiga uma a le aufai fa’atoaga.

 

Na taua e le tina o Taimane Johnson i le taimi o felafolafoga i le va o le ali’i kovana ma le aufai fa’atoaga, o le tofa i le to’oto’o ia Lolo, o ia lea o le kovana lona lua e ese mai ia kovana Togiola T. A Tulafono ua ia amanaiaina le aufai fa’atoaga a le atunuu, ma o se tulaga e lagona ai le fiafia o le aufai fa’atoaga, o lo o i ai se ta’ita’i na te lagolagoina la latou pito laau o lo o fa’atino mo le manuia o le atunu’u.

 

“O le upu moni lau afioga i le kovana, so o se atunuu o le lalolagi, o fa’atoaga, o le ivitu lea o le tamaoaiga o so o se atunu’u, e fa’apena fo’i ia Samoa ma Amerika Samoa nei, e tatau fo’i ona ave le fa’amuamua a le malo e fa’aleleia ai fa’atoaga ina ia mautu ma lelei le atina’e o le atunu’u ma aiga ta’itasi”, o le saunoaga lea a Taimane.

 

Na fa’afetaia e Lolo le tautua a le aufai fa’atoaga o lo o faia i aso taitasi i le atina’e o le atunu’u mai le tele o tausaga.

 

Sa ia fa’ailoa i le aufai fa’atoaga e fa’apea, o le fonotaga e pei ona valaauina i lenei tausaga, sa tatau ona fai mai i le tele o tausaga ua mavae, peita’i ua aoga fo’i le tuai ona fa’ataunu’u o lenei fonotaga ua mafai ai e le malo ona silafia i le tele o fa’afitauli o lo o fetaia’i ma le aufai fa’atoaga e tatau ona foia.

 

Mo se fa’ataitaiga e pei ona saunoa Lolo, o le tele o taimi e tu’u tia’i ai lava e le malo galuega mo le atina’eina o fa’atoaga e fa’atino e le afioga i le ali’i Fa’atonusili ia Lealao M. Purcell ma lana matagaluega, ae le iloa o galuega uma na e tatau ona galulue fa’atasi i ai le malo e fa’ataunu’u.

 

“O lea la ua i ai le mafuafuaga ma le afioga i le ali’i lutena kovana ia Lemanu Peleti Mauga, o le a avea sa ma tusi i le Fono Faitulafono, mo se tulafono e toe tu’utu’u ai i luga le vaega tupe o lo o fesoasoani atu ai le faigamalo mo le aufai fa’atoaga (subsidy), ina ia mafai ai ona feololo se vaega e fesoasoani atu ai le malo i le aufai fa’atoaga”, o le saunoaga lea a Lolo na tau fai pati pati ai le aufai fa’atoaga.

 

“E i ai lo ma talitonuga ua tatau ona tele se vaega tupe e fesoasoani atu ai le malo i le aufai fa’atoaga a le atunu’u, e le gata fai si taugata o vailaau o lo o manaomia mo fa’atoaga, ae ua aga’i fo’i i luga le taugata o le soifuaga ua tatou i ai”, o le isi lea saunoaga a le alii kovana ia Lolo.

 

Na taua e se tasi o sui o le aufai fa’atoaga ia Reupena Lelei e fa’apea, ua tele tausaga o talosaga le aufai fa’atoaga ina ia fa’aopoopo le tupe lea e fesoasoani atu ai le malo i tau o vailaau, peita’i e le i maua lava se fa’amama avega, ae talosia e vave mai se taimi e taunu’u ai le folafolaga a le ali’i kovana.

 

O le ‘subsidy’ lea o lo o fesoasoani atu ai le malo i le aufai fa’atoaga e pei ona fa’amanino e Lealao i le Samoa News, e totogi ai le isi afa o le tau o vailaau e manaomia e le aufai fa’atoaga, ae totogi e le tagata fai fa’atoaga le isi afa o le tau o le vailaau.

 

E talitonu ni isi o le aufai fa’atoaga, ua tatau ona totogi atoa e le malo vailaau ma vaega uma e fa’aaoga e le aufai fa’atoaga.