GAOTEOTE: O le a se mea lelei tatou te faia mo Manu’a?
Na ogatotonu le saunoaga a le afioga i le ali’i Peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau, i le aso na tatala ai le ulua’i tauaofiaga a le Fono Faitulafono mo lana nofoaiga lona 34, i lona fa’atula’i lea o se fesili, po o le a se mea lelei e tatau ona faia e le faigamalo ma le atunu’u mo Manu’a.
Na mafua ona fa’atula’i e le afioga i le Tama’ita’i o le Ao lea fesili, ona o se upu sa fa’aaoga e le Sui Failautusi o le Initeria ina ua fo’i mai lana malaga asiasi i Manu’a, ma taua ai e le tama’ita’i o Esther Kia’aina le upu o e “inequality” i sana tusi sa tu’uina atu i le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, e fa’amatala ai lana vaai i le eseese o atina’e o lo o faia i Tutuila ma Manu’a, e pei ona taua e Gaoteote i lana saunoaga, e tali fuaitau atu ai i le saunoaga a le afioga i le ali’i kovana.
“Aisea ua le tutusa ai atina’e ma galuega o lo o faia i le motu o Tutuila ma Manu’a”, o le saunoaga lea a Gaoteote sa tu’uina atu i le Fono, fa’apea ai le kapeneta a le ali’i kovana.
“O alu ea ni a outou asiasiga i Manu’a, pe o le mea ea e faigofie tele ona alu a outou malaga i fafo ae faigata ona outou afea si motu laititi o Manu’a”, o le fesili lea a Gaoteote.
E talitonu Gaoteote, ua mafua ona eseese atina’e o lo o vaaia i Tutuila ma Manu’a, na mafua mai i le tele o nofoaiga ua mavae atu, e leai ma se mea sa faia mo motu o Manu’a, o le mafua’aga lena o le tele o le eseesega o lo o i ai nei.
“O le a la sa tatou mea e fai mo Manu’a, pe ua outou manatu ea e toe fa’afo’i tagata Manu’a e toe fo’i i Manu’a, ia outou silafia ma iloa, o le tagi lena a Manu’a i aso uma, ia manatua i latou i so o se taimi”, o le isi lea saunoaga a Gaoteote.
Na fa’afetaia e Gaoteote le Pulesili o le Pulega o le Eletise ma le Suavai ia Utu Abe Malae, ona o le tautua o lo o ofoina atu e le ASPA mo Manu’a, e le gata i le suavai ae fa’apea fo’i i le eletise.
Saunoa le ali’i peresetene e fa’apea, o se tasi o fa’afitauli ua maitauina i le taimi nei, e le gata i Fa’atonusili ae fa’apea fo’i ma le Fono Faitulafono, ua manatu fa’apito lava le tagata i lona itumalo, ae galo ai le fa’asafua o le tautua i le atunu’u atoa.
Na fa’afetaia e Gaoteote le ali’i kovana e tusa ai o galuega lelei ua mae’a ona faia mo le atunu’u, talu ona tula’i mai le la faigamalo ma Lemanu Peleti Mauga i le lua tausaga talu ai.
Saunoa Gaoteote e fa’apea, so o se taimi lava e fa’aulu ai se pili fou a le ali’i kovana i luma o le maota maualuga, e muamua lava fesili afioga i senatoa ia te ia, pe sa maua se la avanoa e talanoa ma soalaupule ai ma le kovana e tusa o le pili, o lana tali e masani ona fai i senatoa, “ua uma ona ma soalaupule ma le ali’i kovana”.
Na fa’amanino e le afioga i le Tama’ita’i o le Ao i lana saunoaga e fa’apea, i le tele o nofoaiga ua mavae atu, e le i maua e ta’ita’i o le malo ma ta’ita’i o le Fono le avanoa e talanoa ma soalaupule fa’atasi ai ni isi o mataupu a o le i tu’uina mai i le Fono e pasia atu ai.
“E fou suiga ua vaaia i le taimi nei, o le maua lea o le avanoa e feso’ota’i ai ta’ita’i o le Fono ma le afioga i le ali’i kovana, i so o se mataupu taua e finagalo i ai le kovana, a o le i tu’uina mai i luma o le Fono e fai i ai sa tatou fa’aiuga, o ia fo’i suiga ua atagia mai ai le naunau o le ta’ita’i ma le faigamalo e maua pea le feso’ota’iga ma le fono, ina ia mafai ona manino ni isi o mataupu taua o lo o fuafua e fa’apasia mo le manuia o le faigamalo ma le atunu’u atoa”, o le isi lea saunoaga a le ali’i peresetene.
Na taua e le ali’i kovana ia Lolo i le taimi o lana saunoaga e tatala aloaia ai le fono faitulafono, ua i ai ni isi o tulafono ua fuafua le faigamalo e fa’aulu, e fesoasoani ai i le fa’atutuina o ni isi o atina’e mo le manuia o le atunu’u.
O ni isi o ia tulafono e aofia ai le fa’atuina o se faletupe fou o le a fa’aigoaina o le “American Samoa Territorial Bank”, lea ua fa’amoemoe e fa’atupe mai i tupe o le pone, i lalo o le tulafono lea na pasia e le Fono i le nofoaiga na mavae atu nei.
O ni isi o atina’e na taua e le ali’i kovana o lo o fuafua e fa’atupe i tupe o le pone pe a maua mai, o le fa’amoemoe lea e fausia ai se maota fono fou mo le atunu’u, fa’atupe ai le aveeseina o tane suau’u o lo o i le malae va’alele i Tafuna, ae fausia ai fo’i se va’a mo Manu’a.
