Ads by Google Ads by Google

Komiti Faiga Faiva: Talosaga i le Fono

Ua talosagaina e le Komit Fa’afoe o Faiga Faiva a le malo se fesoasoani a le Fono Faitulafono, mo se avanoa e fesoasoani ai i le talosaga lea ua tu’uina atu i le Komiti o Faiga Faiva a le malo tele, ina ia toe fa’ataga va’a fagota a Amerika ona fagogota i ogasami ia ua fa’asa ona latou toe fagotaina.

 

O le a’afiaga o Amerika Samoa i suiga o le Feagaiga mo le fagotaina o ogasami o atumotu o le Pasefika, e pei ona fa’amanino e le tofa a Vaamua Henry Sesepasara ose sui o le Komiti o faiga faiva a le malo, o le a faigata ai ona toe afea e va’a fagota le teritori mo le fa’atauina mai o le i’a, ma, e ono avea lea ma itu e tapunia ai ma kamupani i’a i le teritori.

 

Na faailoa e le taitaifono o le Komiti o Faiga Faiva a le maota o sui ia Su’a Alexander E. Jennings i molimau e fa’apea, e tatau ona i ai se mafua’aga ua ala ai ona aga’i ese atunu’u ia sa auai i le maliliega mo le fagotaina o ogasami o atumotu o le Pasefika, ae na saunoa Va’amua, o le tupe lava le mafua’aga, ina ua si’i i luga le totogi e fagota ai e va’a fagota eseese o le lalolagi ogasami o loo tele ai le i’a.

 

Na fa’amanino e le isi sui o le komiti o faiga faiva a le malo ia Taotasi Archie Soliai i luma o le komiti a le maota o sui e faapea, o le 80% o i’a o loo maua e kamupani i’a a le atunu’u, o loo maua mai lea i va’a fagota (Purse Seiners), ae o va’a fagota tonu ia o lea ua a’afia i le suiga lea ua faia i le Feagaiga o faiga faiva.

 

Na faamanino e Taotasi i le maota o sui e fa’apea, o le fa’afitauli lea ua tula’i mai, e le gata e afaina ai kamupani i’a, ae sili ai fo’i ona afaina le tamaoaiga o le atunu’u.

 

Mai le silia i le 200 va’a fagota mai atunuu eseese o le lalolagi o loo fagotaina ogasami ua fa’asaina nei, o le 37 o ia va’a fagota e o mai i Amerika, lea e aofia ai ma va’a fagota e 18 mai Amerika Samoa.

 

Na fa’amanino atili e le Komiti o Faiga Faiva a le malo i le maota o sui e fa’apea, e na o va’a fagota lava a Amerika ua fa’asa ona latou toe fagotaina ogasami e pei ona taua, ae o loo fa’aauau pea ona fagogota ai isi va’a fagota eseese e aofia ai va’a mai le atu Asia.

 

O le fa’asa ai ona toe fagogota o va’a a Amerika i ogasami nei, ua mafua ai loa ona malaga mamao va’a e tau saili ni isi ogasami e tele le i’a e maua ai latou te fagogota ai, ae ua avea ai loa ma itu ua mamao ese ai i latou ma Amerika Samoa, ma filifili ai loa e fa’atau a latou i’a i maketi o loo latalata ane i nofoaga o loo fagogota ai, ma avea ai loa lea ma fa’afitauli mo kamupani i’a i le atunu’u.

 

Na fa’amanino atili e Va’amua e fa’apea, o le Maliliega mo le fagotaina o ogasami o atumotu nei o le Pasefika (Tuna Treaty) na amata mai i le 1988, ae foliga mai ua i ai se suiga i le totogi mo faiga faiva, ma faa faigata ai loa e atunuu nei ona totogi lea vaega tupe tele, ma mafua ai loa suiga e pei ona tula’i mai ai le fa’afitauli.

 

Soo se taimi e ulufale mai ai se va’a fagota i le atunu’u, e le gata e penefiti ai tagata faigaluega, ae faapea ai fo’i pisinisi ma le malo.

 

Mo se fa’ata’ita’iga e pei ona fa’apupula e Taotasi, pe tusa ma le $150,000 le vaega tupe e fa’aalu e le va’a fagota i fa’atauga eseese mo le isi a latou malaga, silia i le $200,000 e alu i totogi o tagata faigaluega, ma le silia i le $352,000 e alu i le suau’u.

 

I se ata fa’ata’ita’i e pei ona fa’amanino atili e Taotasi, e silia i le $6 miliona e maua e le malo i le tausaga mai le malaga a le va’a fagota e tasi e ulufale mai i le teritori ma lana uta i’a, ae afai ae le toe fo’i mai va’a nei e la’u mai a latou i’a i le atunu’u, o le a le toe maua e le atunu’u lenei vaega tupe tele.