Komiti Liki Kirikiti le latou fa’aiuga na toe suia e Satele

Ua fesiligia e le Ta’ita’ifono o le Komiti o lo o fa’afoeina le Liki Kirikiti o le fu’a i le vaega o Tama’ita’i, le tofa Lea’e Mauga le fa’aiuga a le Komiti lea ua toe suia e le Failautusi o le Ofisa o Mataupu Tau Samoa ia Satele Galu Satele Sr, ina ia faataunuu le taaloga o le sailiga siamupini a Tama’ita’i i le va o le Vailoatai 1 ma Malaeloa i le malae i Vailoatai, ae le o le malae i Fagaalu e pei ona pasia e le Komiti.

 

O le vaiaso na te’a nei e pei ona faamaonia mai e Lea’e i le Samoa News, na tasi ai le filiga a le Komiti, o le sailiina o le siamupini i le va o Vailoatai 1 ma Malaeloa o le a faia i le malae a le malo i Fagaalu, ona o le manatu e le tatau ona toe taaalo le au a Vailoa i le latou malae ae sili pe a fai i se isi malae.

 

“O le matou fono ma le afioga a Satele i le aso Gafua na te’a nei, na aumai ai le faaiuga a Satele, e leai se mea o le a fai ai fua i Fagaalu le taaloga a Vailoa ma Malaeloa, e tatau lava ona fai i le malae i Vailoa, o le malae lea sa fa’aaoga e faatino ai liki a Tama’ita’i mo le fu’a,” o le saunoaga lea a Lea’e.

 

Na taua e Lea’e lona toe faaoloolo maau i le afioga a Satele mo sona finagalo, ina ia faataunuu pea le finagalo ua autasi i ai le komiti, o le malae i Fagaalu e faia ai le sailiga siamupini, peita’i sa tumau lava le finagalo a Satele.

 

Saunoa Lea’e e fa’apea, sa i ai lona manatu e amanaia e le afioga i le Alo o Salamasina le faaiuga ua ia faia ma le komiti, ona o le manatu, ua mae’a ona taaalo Vailoa ma Malaeloa i le malae i Vailoa, lea na manumalo ai Vailoa, e le tatau la ona toe faaaoga le malae i Vailoa ae tatau ona sui, peita’i sa le i toe suia le faaiuga a Satele e faaaoga le malae i Vailoa.

 

Na taua e Lea’e e fa’apea, pau lona faanoanoaga e faatatau i le mataupu lenei, o le toe sui e le afioga a Satele o le fa’aiuga ua autasi i ai le komiti, peitai, e leai lava se isi e failoto ona o lea ua saunoa le Failautusi o le Ofisa o Mataupu Tau Samoa, o ia fo’i o le Fa’asuaga o le atunu’u, e ava ma fa’aaloalo i ai o ia ma le komiti.

 

Na faamaonia mai fo’i e le Sui Failautusi o le Ofisa o Mataupu Tau Samoa ia Tuiagamoa Tavai le mataupu e pei ona saunoa i ai Lea’e.

 

“Sa matou talosaga i le afioga a Satele e tusa ai o le faaiuga a le komiti e ave le taaloga e fai i Fagaalu, peitai e le mafai lava le toeaina (Satele), e finagalo lava e fai le ta’aloga i le latou malae i Vailoa, o lea la ua tasi le faaiuga, o le taaloga e faia lava i Vailoa e pei ona finagalo i ai Satele, e faigata fo’i i le komiti ma a’u nei ona fesiligia le faaiuga ua saunoa ia i le Pule o le matou ofisa, o ia fo’i o le Fa’asuaga o le atunuu,” o le saunoaga lea a Tuiagamoa.

 

O le taaloga i le sailiina o le siamupini i le vaega o ali’i lea na ta’aalo ai Masefau ma Sinapati, sa faia i le malae i Fagaalu, ma o lo o fesiligia fo’i, pe aisea e le avatu ai ma le taaloga o le sailiina o le siamupini a tama’ita’i e fai i Fagaalu.

 

O le mataupu lenei na alia’e mai ina ua fesiligia e ni isi o le au a Malaeloa le faaiuga a le komiti ua mae’a ona faailoa, o le taaloga i le sailiina o le siamupini e faia i Fagaalu, peita’i o lea ua toe sui e fai i Vailoa.

 

Sa fesiligia fo’i faaiuga a le komiti i auala o lo o faafoe ai taaloga i le liki ao faagasolo mai, i le uma ona fai o ni faaiuga ae toe sui, aemaise ai o le le mulimulita’i o le komiti i le Tulafono sa faataoto e fai ma ta’iala o le ta’amilosaga.

 

O faaiuga a le komiti o lo o fesiligia, o le fa’aiuga i le ta’aloga sa faia i le va o le au a teine mai Masefau ma Vailoatai 1, lea na faiaina ai Vailoatai 1 ia Masefau, ae na toe suia le faaiuga ina ua fa’asea le au a Vailoatai 1, ma liliu ai loa e le komiti le faaiuga o le talofa, ae lafo le manumalo ia Vailoatai 1 ina ua tuana’i le vaiaso talu ona mae’a le ta’aloga.

 

Na faamaonia mai e Lea’e i le Samoa News, e le o ia ma le komiti na toe suia le faaiuga e pei ona fesiligia, ae o le faaiuga na faia e Satele, ina ua o atu i ai lana au ma fa’asea i ai i se fa’aletonu sa tula’i mai ai i le taaloga.

 

“Ina ua logoina a’u ua toe sui e Satele le faaiuga ae lafo le manumalo ia Vailoatai 1, sa ou fai i ai, o le mea sili o lo o mama a’u ma le komiti i le fa’aiuga lea, ae pule lava ia,” o le saunoaga lea a Lea’e.

 

O le isi faaiuga a le komiti o lo o fesiligia e Malaeloa, o le faaiuga e manumalo ai Vailoatai 1 i le la taaloga sa fuafua ma le latou au lona lua o le Vailoatai 2, ina ua lafo i ai e Vailoatai 2 le manumalo, ae i lalo o le Tulafono o le liki, afai e lafo e le isi au le manumalo i le isi au, e faiaina uma au e lua.

 

Saunoa Lea’e, e sa’o le fa’asea e tusa ai o le faaiuga sa ia faia, aua o le Tulafono, e faiaina uma ai e lua pe afai e lafo e le isi au le manumalo i le isi au.

 

Ina ua fesiligia Lea’e po o ai na faia le faaiuga e manumalo ai Vailoatai 1 e ui o lea sa lafo i ai e Vailoatai 2 le manumalo, na saunoa Lea’e, “O a’u na faia le faaiuga, ona ou te iloa, tusa lava pe faataunuu le taaloga i le va o Vailoatai 1 ma Vailotai 2, e manumalo lava Vailoatai 1, o le mafuaaga lena na ou manatu ai e sefe le taimi o le komiti e faataunuu ai le taaloga, ae lafo le manumalo ia Vailoatai 1.”

 

Ae ina ua toe fesiligia Lea’e i sona finagalo pe afai e fesiligia e Malaeloa lana faaiuga na lafo ai le manumalo ia Vailoatai 1, e ui o lo o ia silafia lelei le Tulafono, e faiaina uma au e lua pe afai e lafo e le isi au le manumalo i le isi au, sa ia faamaonia mai ai loa i le Samoa News, o le aso Faraile o le vaiaso nei lea o le a faataunuu aloaia ai le taaloga i le va o Vailoatai 1 ma Vailoatai 2, a’o lumana’i ai le ta’aloga o le sailiina o le siamupini i le aso To’ona’i e soso’o ai.

 

Pau popolega o lo o tula’i mai i le taimi o le taaloga e saili ai le siamupini, ina nei tula’i mai se vevesi ona o le fesuisuia’i o fa’aiuga a le komiti.