Iloilo a le Fono Faitulafono tupe faasoasoa totoe mai i le 2022
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
I le amataga o iloiloga a le Maota o Sui i le aso Lua na sei mavae atu nei, na muai faafeiloai ai e le Fofoga Fetalai, le afioga Savali Talavou Ale, ia afioga i Faipule e to’a sefulu ono (16) sa mafai ona auai atu i tauaofiaga o lea aso. E ui ina sa le i mafai ona auai nisi o Faipule e to’alima (5) ae peitai, sa atoa le korama o Faipule e mafai ona fa’aauau ai galuega a le Maota o Sui i lea aso.
Na uluai faatulai e le komiti o Paketi ma Tupe Faasoasoa, le afioga i le alii Faipule ia Vailoata Amituanai, ia le amia o le Tausitupe a le malo, le susuga Malemo L. Tausaga, ina ia mafai ona auai atu i iloiloga i le aso ananafi, ae afai e le mafai ona avanoa atu Malemo, na ta’ua e Vailoata nisi o suafa e mafai ona avea ma ona suli.
Na ta’ua e Vailoata, o lo o iai ni fesili o lo o manaomia se faamaninoga, e tusa ai ma le saunoaga a le afioga i le Kovana i le aso Gafua, e pei o le $1 miliona mo le faamanatuina o le 75 tausaga a le Fono faapea ma le $1.5 miliona mo meafale mo le fale fono fou.
Na aofia i le saunoaga a le kovana i le aso Gafua ia le faasoasoani o tupe totoe mai i le 2022, e $3.1 miliona, mo le aso fanau a le Fono, polokalama tau i faigamalaga, o polokalama mo tagata e a’afia i soligatulafono, o tulafono tau i le siosiomaga faapea ma le faasaoina o vaega ole aganu’u i se fale mata’aga.
Sa talosagaina foi e Vailoata ia le Fofoga Fetalai, ina ia mafai ona faatonuina le failautusi o le Maota o Sui, ina ia fesootai ma le loia sili, le susuga Fainuulelei Falefatu Ala’ilima-Utu, ina ia mafai ona auai atu i iloiloga sa faataunuuina i le aso ananafi.
Sa faapea foi ona talosagaina le auai atu o Carlos Sanchez, le pulesili o le fanua toso va’a a le malo lea e i Satala, ona o se tasi o mataupu o lo o manaomia ona iloiloina mai i le $3.1 miliona, o le $50,000 mo le fanua toso vaa a le malo, ina ia mafai ona fa’atulaga e tusa ai ma tulafono a le malo feterale.
O isi vaega o le $3.1 miliona, e aofia ai le $400,000 mo le ofisa o femalagaiga, $75,000 mo le Criminal Justice faapea ma le $75,000 mo le Jean P. Haydon museum.
O nisi mataupu ua faamoemoe e iloiloina i lenei tauaofiaga faapitoa, o le iugafono aufa’atasi a le Senate mo le fanua lisi a le ofisa soka a Amerika Samoa (FFAS) lea ua fuafua e o’o atu i le 55 tausaga le umi o lenei lisi (Tesema 1, 2023 – Novema 30, 2078).
O le aso ananafi na amataina ai iloiloga a komiti eseese i totonu o le Maota o Sui faapea le Senate.
O se tasi o mataupu tauiloa o nei iloiloga, o le $36 miliona lea o lo o finagalo le faigamalo e pasia e le Maota Fono, e ui ua mae’a ona fa’aaoga lea tupe, ae e le i pasiaina e le fono faitulafono.
I lana saunoaga i le tatalaina aloaia o lenei tauaofiaga faapitoa a le fono faitulafono i le aso Gafua, sa toe faamanatu atu ai e le Peresetene o le Senate, le afioga Tuaolo Manaia Fruean, i sui faitulafono, ua mae’a ona fa’aaogaina le $36 miliona. E le i ave e le kovana lea tupe, e le i ave foi e le faigamalo. Ae ua mae’a ona fa’aaoga ma ua mae’a foi ona fa’ailoa mai le auala na fa’aaogaina ai.
Sa ta’ua foi e Tuaolo, o isi mataupu e tolu e ao ona iloiloina e sui faitulafono, o le $1 miliona mo le ofisa o le kovana, $1.5 mo le Fono faapea le fanua lisi a le FFAS. E le i talanoa tele Tuaolo i mataupu muamua e lua, ae sa ia saunoa e uiga i le fanua lisi a le FFAS, lea e sa ia ta’ua o se tulaga ua manaomia.