Loka se tamaloa i le fa’ao’olima i lona to’alua
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
O le taeao o le aso 18 o Tesema, 2025, na ave faapagota ai e leoleo ia le susuga ia Ieriko Lutau, ina ua taofia lona to’alua i le falema’i, ona o le tuga o ona manu’a mai i le sauaina e le na molia.
E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, na o’o atu se vala’au i le Ofisa a Leoleo, mai i se tamaitai, na fa’ailoa atu i leoleo, ia le sauaina o lona tina e lona tama, i totonu o le latou fale.
Na faatopetope atu leoleo i le nofoaga na tupu ai le faalavelave ma va’aia se tamaitai loto mafatia o tagi mai i fafo o le fale. Sa ia faasino i le latou fale ma fa’ailoa atu i leoleo, o lo’o iai le na molia, i totonu o le fale.
Sa ave faapagota e leoleo ia le tamaloa o Ieriko (le na molia), ma tu’uina o ia i totonu o le taavale a leoleo.
Sa molimauina e leoleo ia le loto mafatia ma manu’a o le tina sa a’afia (to’alua a Ieriko) ma na fa’afeso’ota’i e leoleo ia le vaega a le EMS mo le latou fesoasoani.
Na faatonuina e leoleo ia le tina na a’afia ma lana tama teine (lea na valaau i leoleo) faapea se molimau, ina ia agai atu i le Ofisa a Leoleo mo le fa’aauau o a latou su’esu’ega ma faatali ai i le EMS.
E tusa ai ma le fa’amatalaga a le tina na a’afia, na amata mai le fa’alavelave i le taeao, ina ua amata le inuga pia a lona to’alua (le na molia). Ma o se gaioiga ua fai so’o e lona toalua, e ui i lona (tina) taumafai e taofi. I lena aso, sa ta’ua e le tina ia lona taumafai e taofi le inuga pia a lona to’alua (le na molia), ae nao so le le fiafia o lona to’alua ma amata ona tatu’i ona foliga.
Ona soso’o ai lea ma le tago o lona to’alua (le na molia), i se nofoa la’au ma ta ai lona ulu, ma o le malosi o le ta a le na molia, na malepe ai le nofoa, ae le taofi ai le fa’aaogaina o ona lima e fasi ai le tina na a’afia.
Sa ta’ua foi e le tina na a’afia, ia le taumafai o lona toalua (le na omlia) e fa’aaoga ia se ‘extension cord’ e titina ai o ia. Ae na mafai ona ia sola ‘ese ma vala’au mo se fesoasoani, lea na lagona mai e tagata o lona aiga.
Ina ua taunu’u le vaega a le EMS i le ofisa a leoleo, sa faatinoina loa le latou auaunaga mo le tina na a’afia ma fa’ai’u i le aveina atu o ia (tina) i le falemai mo nisi togafitiga.
I le faamatalaga a le molimau o lenei mataupu, sa ia faamatalaina ai lona lagonaina o le misa a ona matua, a’o faia sana malologa. O ni nai minute mulimuli ane, sa ia lagona ai le ‘e’e mai o lona tina, i le fia ola. Ae peitai, na loka le faitoto’a o le potu a ona matua. O iina na ia vala’au ai loa i lona uso matua ma lona to’alua, ma o i la’ua ia na vala’au i leoleo.
Ae e le’i taunu’u leoleo, sa ta’ua e le molimau ia le sau i fafo o lona tina mai i le potu moe, o lo’o tagi ma na va’aia le manu’a o ona foliga.
Sa ta’ua foi e le teine matua lea na valaau i leoleo, ia lona lagona o le ‘e’e mai o lona tina mo se fesoasoani ma ia iloa ai o lo’o fasi e lona tama (le na molia) ia lona tina, i totonu o le potu moe. Ma i le u’una’iga a tagata o lona aiga, na ia fa’afeso’ota’i ai loa leoleo, mo se fesoasoani.
O moliaga na faia faasaga ia Ieriko Lutau, na aofia ai:
Faitauga 1: Faatupu Vevesi i nofoaga tuma’oti (sauaga i totonu o le aiga) – O se vaega ‘C’ i solitulafono mama, ae o le a si’itia ia lona faasalaga i le vaega ‘B’ i solitulafono mama – e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o i le ono masina, po o se sala tupe e le silia ma le $500; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 2: Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu (sauaga i totonu o le aiga) – O se vaega ‘A’ i solitulafono mama, ae e siitia lona faasalaga, i le vaega ‘D’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui i le lima tausaga, po o se sala tupe e le silia ma le $150; po o faasaaga uma e lua.
Sa taofia le na molia, e aunoa ma se tupe fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai o ia, a’o faagasolo lona faamasinoga.

