Silia laititi ma le $1 miliona ua totogia e le malo i lana aitalafu lata i le $9 miliona i le Ritaea
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
I se iloiloga a le Komiti o Paketi ma Tupe Faasoasoa a le Maota o Sui, lea sa faataunu’uina i le aso Gafua, Fepuari 3, 2025, sa fa’aleoina ai e le sui Faatonusili o le Ofisa o Tupe, ia Levi Reese, le amataina ona toe totogia e le malo ia lana aitalafu i le faaputuga tupe o le Ritaea.
I lana saunoaga i le tatalaga aloaia o le tauaofiaga fou a le Maota Fono, na fa’alauiloa ai le Afioga i le Kovana ia Pulaali’i Nikolao Pula, ia le nofo aitalafu o le malo i le faaputuga taea o le Ritaea, i se aofaiga e lata i le $9 miliona.
Sa valaauliaina e le Taitiafono o le Komiti a le Maota o Sui, le afioga i le Faipule ia Vailoaata Amituanai ia Reese ma le sui Faatonusili o le Ofisa o Paketi, ma le Faatonusili o le Ofisa a le ARPA (American Rescue Plan Act), e molimauina ripoti o tala o le tupe, le tulaga o iai le tala o le tupe a le teritori, i le taimi nei, faapea ma le fa’asoasoaina o tupe a le ARPA.
O le Afioga i le Faipule ia Trude Ledoux-Sunia sa na ia fa’atu’aiina le mataupu i le aitalafu a le malo i le tupe a le Ritaea, e pei ona sa saunoa iai le Kovana i le ono masina talu ai.
Sa saunoa ai Reese, i le vaiaso ua mavae, ua silia ma le $1 miliona, ua mae’a ona totogia.
Na fa’amanino atili e Reese e faapea, i le tausaga e 2022, na pasia ai se tulafono sa si’i ai le foa’i a le malo ma totino i le faaputuga tupe o le Ritaea, aua se taumafai e fofoina le fa’afitauli na iai i le ‘uti’uti o le seleni o lo’o teuina i totonu o le teugatupe, pe a fuafua atu i le tupe o lo’o tufatufaina i masina taitasi.
Sa faapea ona si’itia i le tulafono fou ia foa’i a le Malo ma tagata faigaluega mai i le 11% i le 14%, lea sa amata faamalosia ia Oketopa. O le siitaga a le Malo, mai i le 8% i le 10% ae mo tagata faigaluega, ua si’itia mai le 3% i le 4%. Ma sa faapea ona faia si’itia i tausaga uma, seia o’o mai i le 2024. I le 2023, ua o’o le foa’i a tagata faigaluega i le 5%, ae ia Oketopa 1, 2024, na toe si’i ai i le 6%. Ae o le malo, sa i le 12% i le tausaga 2023, ae na toe si’i i le 14% i le tausaga 2024.
Sa saunoa Reese, na iai ni faafitauli i nei siitaga tetele, lea ua o’o i le 20%. Ma e pei ona sa ia faamanino mai, o le fa’afaigata o lenei fuafuaga, e tatau ona iai se vaegatupe aoina, e faapaleni ai lenei siitaga. Ma o le faafaigata ona e leai se vaegatupe aoina, e lagolago ai le 20% lea ua tului i le teugatupe a le ritaea.
Ma i lana molimau, sa saunoa ai Reese, e mafai ona fofoina lenei faafitauli, pe a amata ona totogi e le malo ia foa’i a le tagata faigaluega ma le pule o le galuega, lea e lata i le $900,000 silia ma le $600,000 le tagata faigaluega, ae silia ma le $200,000 le pule o galuega.
Ina ua fesiligia e le sui o le Samoa News ia Reese, i le mae’a ai o le iloiloga, po o iai se taimi fa’atulagaina e tatau ai ona totogi atoa le tupe lea o lo’o aitalafu ai le malo i le ritaea, sa ta’ua e Reese, i sona manatu, e fuafua i le pasiaina o le Faatonusili o le Ofisa o Tupe.
Sa faataunuuina i le aso Lua, Fepuari 11, 2025, ia le iloiloga a le Maota o Sui mo le sui Faatonusili o le Ofisa o Tupe, le susuga ia Donald Kruse.
[O se tulaga e fia faapupula mai e le Samoa News, o le faafituli e mafua i le 14% a le Malo, ona o le leai o se vaegatupe maua mai. O le 6% a tagata faigaluega, o lo’o tipi sa’o mai lava i a latou totogi.]