Ads by Google Ads by Google

TALA I VAIFANUA


[ata: SN]

Pago Pago, AMERIKA SAMOA

 

MAUA SIAKI STIMULUS - AMATA ME 06, 2021 POPOLE FAIGAMALO I LE TOE FOI TAGATA I GALUEGA

 

Ua fa’ailoa mai nei o lo ua fa’atalia le amataga ona maua o Siaki Stimulus - $1,400 - e afua mai ia Me 06, 2021. 

 

O tatou siaki nei ua maea fa’ailoa mai e Kovana Lemanu Mauga ma le Sui Kovana Talauega Eleasalo Ale, “Ia outou alofagia, e fa’aaoga tatau, teu mau se isi vaega e fa’aaoga e atina’e ai aiga, aua e le mailoa se vaitau o le soifuaga e toe mafai ai ona maua nei ituaiga o fa’amanuiaga fa’apenei. O lo ua matauina ua avea nei manuia ma ala ua le toe fia faigaluega ai le to’atele, ua fa’apalapala ai i galuega, ae le faigofie pe afai ae mae’a fa’aaoga nei tupe, ma ua le toe maua ai ni avanoa faigaluega e fa’aauau ona tausia ai aiga.Ua fautuaina ai matua ma fanau ua faigaluega, fa’amolemole tautuana, aua le tu’ua galuega.” 

 

Fa’ailoa e le Maryann Olo o le Ofisa o Lafoa, o le tufatufaina o siaki e amata ia Me 6, so’o ma Me 13, ma le vaega mulimuli ia Me 20.

 

Ua fa’ailoa mai o i latou lava o lo ua mae’a lisia o latou tuatusi e fa’aalu ai le siaki i le Falemeli, o le a fa’auia mai lava siaki i le Pusa Meli, ae o i latou e fa’auia mai siaki lafoga i le teugatupe, ua fa’aaoga fo’i lea ala mo le vaega lenei o siaki Stimulus, ae o e masani ona pikia i le Disbursing Office i le EOB, o le a fa’auia lava lea i lena faitoto’a mo tautua.

 

O se tasi o ali’i talavou ua fa’ailoa lona fiafia ina ua fesili mai ae ua fa’ailoa atu,”Ua sau tonu lava i le aso ou te mana’o ai, e maua loa o Mama fo’i ua sii i luga i le aso o Tina.” O le agaga fa’afetai lea ua i ai le mamalu lautele, pe afai o oe e maua tonu o le vaega o i latou ua fa’atulaga mo le vaega muamua, “Ae a leai e mafai fo’i ona fa’atali Mama se’i mae’a le vevesi muamua, ae sau le vevesi lona lua.”

 

O vaega ta’itasi nei ua fa’atulaga e tusa o le taimi na faila ai lau lafoga mai le tausaga ua mavae ma e ta’i 5,000 tagata faigaluega ua vaevaeina i ai vaega nei e tolu.

 

“Pe afai lava e fa’aauau ona e fa’ataua lou aiga ma le tulaga mautu o le tausiga e ala i lou tamaoaiga maua, ia fuafua tatau lau fa’aaluina o lea seleni tele. Ua iloga lava le tumutumu o so’o se fale’aiga i taimi e maua ai fa’amanuiaga e tagaata lautele. Peita’i, va’ai i tua atu o lenei seleni, pe na maua ai se mea lelei mo si ou aiga.” O le isi lea tima’iga ua fa’ailoa mai e ta’ita’i o le tatou Malo, ina ia le so’ona fa’aalu le tupe ina ua tele, ae galo ai ia te’i tatou ona ala usu i galuega e pei ona masani ai. “O le fa’amaoni lava ia, e le tu’ua se mea lelei ina ua maua ni manuia sa tatalia, ae fa’asoasoa lelei ma faaauau ona e tausaili i ala uma ua i ai, e fa’aauau fo’i ou manuia.”

 

TAUMAFAI KOMITI FA’AFOE COVID-19 - TALIA FESILI TAMA NA FA’AMAONIA LE COVI-19:

 

O le fono a le komiti fa’afoe o le Covid-19 i le vaiaso ua te’a, na taumafai ai le mamalu o i latou e solaupule le tele o fa’afesili ua fesiligia ai i latou e tagata lautele. O nei fesili sa fa’auia i sui mamalu o le Komiti fa’afoe o le Covid-19 a le tatou Malo.

 

Mo le silafia e le mamalu lautele o le atunuu, ua mae’a taofia esea lava le tama ma lona aiga, e aofia ai lona faletua ma le to’atolu o le fanau i le falema’i fa’apitoa e fa’anofo va’ava’aia ai sui o lo ua matauina ua fa’amaonia tui suesue o le Covid-19. O le nofoaga lea o le falema’i fou lea sa fausia faapitoa i tua ane o le Falema’i i Tafuna.

 

O le umi o le a nonofo ai pea i latou ma faia suega o le Covid-19, e 14 aso, peita’i o le latou aumalaga na latou omai fa’atasi, nonofo va’ava’aia lea i le faletalimalo a le Tradewinds i Tafuna, ua ame’a faia latou tui suesue lona lua o le Covid-19, ua faamaonia i latou uma e le o maua i le Covid-19, lea ua tatala e o atu i aiga i le aso To’ona’i ua te’a. E le o nonofo i latou mo le 14 aso, ae ua na’o le 7 aso mo le latou nofova’ava’aia.

 

O le aofaiga o i latou lea na faate’a i tua mai le nofova’ava’aia e 218 o le aumalaga na o mai, lea e aofia ai ma le to’alima o nofova’ava’aia pea, e 223.

 

O le fa’amatalaga o le toe alia’i mai o le verusi Covid -19 i le suega a le tama lea, ua fa’ailoa mai e le sui na saunoa fa’apitoa o le DOH, “O verusi lea ua fa’amaonia ai le sui ua maua i le Covid-19, e maua mai le i le tino o le tagata o lo’o fete’ena’i lava le verusi ma lona tino o lo’o maloloina. Ona ua mae’a foi ona faia tui puipuia o lea tama ma lona aiga atoa, o le isi lea malosi’aga ua fa’ataututu nei ma le verusi o le Covid-19 i le tino o lea tama. Peita’i, i le umi lea ae fa’ato’a toe maua mai sana suega ua faamaonia e maua i le Covid-19, e afua ona o lo’o i ai pea verusi o lo’o fusu ma le malosi o le tino o le tama. Ona e le o va’aia se tino ma’i ma auga o le gasegase i le tama lea,ua mautinoa lava ua malo lona tino i lea tauiviga. O le ala fo’i lea o le maua tonu o le verusi a le Covid-19 e le suega lea aua e faia nei suesuega uma mai le puisu o tagata femalaga’i.”

 

Ua fa’amaonia, ina ua mae’a suesuega o le tama ma le aiga, sa maua o ia i le Covid-19 i le fa’aiuga o le tausaga ua te’a i ai i le US Mainland. Ua mae’a ona toe malosi mai o ia i le Covid-19, e fa’atolu la ona maua ane ana suega ua kilia o ia mai le Covid-19, ae ina ua mae’a lana suega muamua lava na faia i lona to’ai taunuu mai i fanua ma aiga, ae fa’ato’a toe oso mai lana suega ua fa’amaonia e maua i le Covid-19.

 

Ua fa’ailoa mai e le susuga le Foma’i Fa’apitoa o Fa’ama’i Pipisi, Dr.Aifii John Tufa fa’apea fo’i ma le fa’atonu o le Falema’i a le VA i Tafuna Dr Fred Uhrle Jr. sa fa’amanino mai ai i sui usufono uma o le KOmiti o le Covid-19, “O masini nei e fa’aaogaina mo le aumaia o ni sele e faia ai lau suega, e aumaia lea i lou isu, ma e matua malosi lava lona apoina o le verusi o le Covid-19 mai so’o se mea, o le toega lea o le verusi sa maua ai lea tama i le fa’ai’uga o le tausaga, lea ua maua ane ai le fa’amaoniga o lo’o maua le tama i le Covid-19, ae le malosi, ua vaivai ua na’o se toega lava.

 

E ui fo’i la e malosi tele le apo mai e le masini lenei o verusi o le Covid-19, ae i ai lava fo’i mea ua fa’aaogaina i le faiga o nei tui suesue e matua vave lava ona latou pikia maia le toega o le covid-19 sa i le tino ma ua fa’amautu i le puisu o so’o se tagata o fealua’i solo ma sa maua i le covid-19 muamua.

 

Ina ua mautu lou silafia e le o ia te oe se verusi malosi o le Covid-19, e tatau ona e mataituina mea nei: IA FAIA AU SUEGA O LE COVID-19; IA MAUTU LOU FA’AILOA MAI PE NA E MAUA MUAMUA I LE COVID-19; Ia e fa’aeteete mai lou latalata tele atu i se tasi i le taimi atoa o e malaga ai i va’alele.

 

O nei poloa’iga uma lava sa mua’i fa’alauiloa ma ua augani atu i le mamalu lautele ina ia fa’autagia mai le taumafaiga a le matagaluega o le Soifua maloloina i tagata lautele.

 

Ua fa’ailoa e Dr Tufa, “Ua lava ma totoe le agava’a o e o lo ua galulue i lau matagaluega o le Soifua Maloloina, e fa’afoea uma ala ina ia mautinoa ua mae’a fa’asaoina le mamalu lautele mai le toe a’afia atu i nisi ua ofi mai ma le verusi o le Covid-19 i o latou tino. O le tatou ma’i o taofia nei, e le o i ai lava se foliga mai pe o ni auga o le fa’amai Covid-19 o maua ai “Ua oo lava fo’i i lana fanau ma si ona aiga o latou nofoia le falema’i fa’apitoa lea, e le o i ai lava se tasi o va’aia ai ni auga o le Covid-19.”

 

O le fa’atulagaga a le CDC ua latou fa’ailoa ai, e ao ina fa’ato’a toe faia i le tusa ma le 3 masina talu ona mae’a fa’afetauia lona tino e le faamai Covid-19. O lea fo’i la e talafeagai lava lea tulaga ma le malaga mai o le tama, sa mua’i maua i le Covid-19 ma ua mae’a togafitia o ia ina ia le toe maua ai i lea verusi.

 

“E ui la ina ua mautinoa uma nei aiaiga ma ua iloa nei fa’amaumauga tau gasegase o le Covid-19, ae le o mama ai le va’ai a le DOH i so’o se tasi lava e oso mai ua fa’amaonia o i ai se verusi o le Covid-19. Ua mautinoa e matua va’ava’ai patino i lona tulaga malosi a’ia’i ma e le toe a’afia ai se tasi o lona aiga ma le atunuu ona sa maua o ia i le Covid-19,” o se toe fa’amatalaga lea a Dr Tufa.

 

“O le fa’amalosiga a’ia’i lava lea o le tulafono tau le tausia lelei o le saogalemu o le lautele, o le ave atoa o le tama ma lona aiga atoa na malaga mai, ina ia nonofo va’ava’aia ma faia suega o le Covid-19, pe le o toe a’afia ai o ia, fa’atasi ma e na latalata ia te ia i lenei aumalaga mo le atoaga o le 14 aso.”

 

Ua fa’ailoa mai fo’i, “O se toe soso atu o lea sui i soo se tasi o le aumalaga, e le’i maua lea i le aumalaga na o mai fa’atasi ma lea tama, ua mautinoa lava sa vavalalata o ia ma le tina o le aiga ma le fanau. O le ala lea o le toe nofova’ava’aia o i latou uma fa’atasi.

 

“O lo ua fa’ailoa mai o le vaega lea e nofova’ava’aia i Faletalimalo i Hawaii e matua fa’avavamamao ese mai lava i le tasi i o latou lava potu, o lona uiga e le tupu se vavalalata i lea fo’i nofo va’ava’aia, ua pei lava o i tatou iinei.”

 

O lo ua toe fa’atulaga le isi suega a le tama ma si ona aiga i le fa’aiuga o le 14 talu ona nofo va’ava’aia i le falema’i fa’apitoa mo Covid-19 i Tafuna.