Tete’e le malo i se faaopoopoga i le i’ugafono mo le teuina o tupe a le malo i le TBAS
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
Na iloiloina e le Komiti o Galuega a le Malo i totonu o le Senate, i le taeao o le aso Lulu o le vaiaso ua mavae, ia le i’ugafono a le Senate #38-29, lea e suia ai aiaiga o ‘deposit’ a le malo ina ia o gatasi ma tulafono feterale (FDIC) mo tupe uma a le malo, ma fa’atulagaina ai sala mo i latou e solia lenei tulafono.
O lenei iugafono sa faaulufaleina e le afioga i le Senatoa ia Togiola T. A. Tulafono, ma se faaopoopoga mo sala mo i latou e solia le vaega muamua o lenei tulafono, o le auga lea o le iugafono a le faigamalo #38-7.
O molimau a le malo na auai i lea iloiloga, na aofia ai le sui Loia Sili ia Roy Hall Jr., o le Faatonusili a le LBJ, le alii fomai ia Dr. Akapusi Ledua, ma le sui Faatonusili a le ASPA, Ryan Tuato’o.
O le autu o le fe’ese’ea’iga o manatu fa’aalia i le va o le taitaifono o le Komiti, le afioga Togiola ma le sui Loia Sili ia Hall, o se faaopoopoga lea na tu’uina i totonu o le i’ugafono, mo sala e faasaga ia i latou e solia lenei tulafono.
E tusa ai ma faaupuga o le tomuaga o lenei iugafono, ua ta’ua ai le tatau ona iai o ni faasalaga pe a solia le vaega o le tulafono, lea e tatau ai ona teuina uma tupe a le malo o Amerika Samoa, i le Faletupe a le Teritori a Amerika Samoa (TBAS).
O le iloiloga a le Senate ia Aukuso 30, 2023 e fa’atatau i le gaoia (hacking) o tusitupe a le malo ma tupe ia na teu sese i faletupe i atunu’u i fafo, na fa’alauiloa mai ai le tatalaina e le LBJ o sana tusitupe i se faletupe i atunu’u i fafo.
Ae ua faamanino mai i le tulafono, e pei ona ta’ua i le tomuaga o le iugafono a le Senate, o so’o se vaegatupe a le malo e maua mai, pe aoina e so’o se matagaluega a le malo, e aofia ai le falemai (LBJ), e tatau ona teuina i totonu o le TBAS.
Ma o lenei pili, e le gata ina faamalosia ai le tulafono, ae faapea foi ona faatulagaina ai faasalaga mo faatonusili, e le tausia le tulafono.
Na tatalaina e le afioga Togiola ia le latou iloiloga i le vaiaso ua mavae, e ala i le tapaina o manatu ma lagona mai i le sui Loia Sili, e faatatau i le faaopoopoga i lenei iugafono.
Na fa’atula’i e Hall ia le vaega o le suiga o lo o finagalo afioga Senatoa e faaopoopo i le iugafono, lea o lo o ta’ua ai e faapea, o so’o se Faatonusili a le malo o Amerika Samoa e solia lenei vaega o le tulafono, o le a faapea ona faate’a i le le usiusita’i.
Sa fa’aalia e le sui Loia Sili, le tete’e o le malo i lea faaopoopoga. Na saunoa Hall, e tusa ai ma sona talitonuga faaletulafono, i lalo o le tu’ueseeseina o malosiaga o lala e tolu a le malo, o lenei vaega e le o gatasi ma le Faavae suia a Amerika Samoa, i lalo o le Article 4 Vaega 12, lea e tu’uina ai le pule i le kovana e na te filifilia ma fa’ate’aina so’o se sui o lana kapeneta.
Saunoa Hall, i sona talitonuga, e le tatau ona faalavelave ia le fono faitulafono i le puleaga a le Faigamalo, e faapena foi ona le tatau ona faalavelave le Faigamalo i tiute a le Fono Faitulafono. Sa faamamafaina e Hall le tatau ona iai o se fa’aaloaloga i le va o lala e tolu a le Malo.
O leisi faafitauli na saunoa iai Hall pe afai ae pasia lenei iugafono ma avea ma tulafono, o le a leai se avanoa e mafai ona tu’uina i le faatonusili ua fuafua e faate’a. Ta’ua e Hall, e le mafai ona pasia se tulafono ona faapea lea, o le a faate’aina se tagata mai lana galuega, e aunoa ma le uia o ala o le tulafono. E aofia ai, le fa’alauiloaina i lea tagata le tulafono ua ia solia, ma iloil, pe sa solia e lea tagata le tulafono ma lona iloa.
Na fesiligia e le afioga Togiola ia le sui Loia sili pe na te ioe, e tali tutusa le tulaga sa ia saunoa iai ma le pule ua i le Fono Faitulafono, po o le Senate, e pasia, pe le pasia ai so’o se tagata e filifilia e le kovana mo so’o se tofiga i totonu o le malo. Ma afai ae iai se taimi e le fa’ate’a ai e le kovana ia se taitai ua solia se tulafono, e mafai e le Fono Faitulafono ona toe faaleaogaina la latou palota na pasia ai lea taitai, po o le fa’ate’a (impeach) o se faatonusili ua le mulimuli i ala tulafono.
Ae peitai, sa fa’aalia e Hall lona le ‘au i le manatu fa’aalia a le afioga i le taitaifono ma i lona (Hall) talitonuga, o so’o se taimi lava e mae’a ai ona pasia e le fono faitulafono ia so’o se taitai a le malo, ua mae’a ai iina lo latou malosiaga, ae ua na o le kovana e mafai ona fa’ate’aina se taitai o le faigamalo, mai lana galuega.
Na fa’aalia e Hall se vaega na saunoa iai Togiola, lea e faapea, afai ae musu le kovana po o le faauluuluga o le malo, e ave’ese pe fa’ate’a se faatonusili po o se tasi o lana kapeneta, i lona solia o se tulafono, o le a faapea ona gaioi le Fono Faitulafono e faate’aina lea taitai, pe afai o iai lea vaega i totonu o le Faavae a le malo.
Ae peitai, na saunoa Hall, e tusa ai ma ana suesuega, e foliga mai e le o iai i le Fono Faitulafono le malosiaga faaletulafono e faate’a (impeach) ai se faatonusili po o se totino o le kapeneta. Seia vagana ai le malosiaga faaletulafono e ave’esea (impeach) ai se kovana po o se sui kovana. Ae o se tulaga, ua talitonu le sui Loia Sili, e ao i le Fono Faitulafono ona manatunatu loloto iai, o le faaopoopo lea iai ma le faate’a (impeach) o faatonusili po o nisi o taitai maualuluga a le malo.
Sa faaleoina e le sui Loia Sili ia se faataitaiga, e pei o le faate’a (impeach) e le fono faitulafono a Amerika, ia se totino o le kapeneta a le Faigamalo a Biden, ina ua le fa’ate’aina e le alii peresetene, ae peitai, sa tu’uaia lenei totino o le kapeneta, i lona le faataunuuina o ona tiute e faamalosia ai le taofia o tagata mai fafo, ona sopoia tuaoi a Amerika.
Na ta’ua e Hall le failaina e sui faitulafono o le Maota o Sui, i lalo o le Faavae, ia se talosaga e faate’a (impeach) ai lenei tagata faigaluega ma na pasia lea talosaga, ma ua taoto atu nei i le Senate lea mataupu, mo le faataunu’uina o le faamasinoga a lenei taitai.
O lea na fa’aalia ai e Hall, lona ‘au i le manatu fa’aalia a le afioga Togiola, i le auala e fofoina ai lenei faafitauli e le fono faitulafono, pe afai e iai se faatonusili po o se sui o le kapeneta, ua pasia e le fono faitulafono, ae ona solia le tulafono pe le faataunuuina ona tiute, ae le fa’ate’aina o ia e le kovana.
Sa faamanino e Hall e faapea, o le pule lea o lo o umia e le fono faitulafono e faatino ai o latou tiute, e mai i le Faavae, ae e le o aofia ai le pule e faate’a (impeach) ai se faatonusili po o se sui o le kapeneta mai lana galuega.
I sana taumafaiga ina ia faamanino atili le mataupu, na fesiligia ai e Togiola ia Hall pe le taofia e le Faavae ia le fono faitulafono mai i le faatuina se tulafono e faatagaina ai le fono faitulafono ona faate’a (impeach) se faatonusili po o se sui o le kapeneta. Sa tali Hall, i ala o le tulafono, ioe.
Ae sa fa’aalia e Hall, e sili atu le malosiaga o le kovana e filifili ma fa’ate’aina ai ana taitai, e pei ona faatagaina mai i le Faavae, i lo vaega ua aofia i totonu o le iugafono.
Saunoa Hall, afai ae pasia lenei iugafono, ma sainia e le kovana, e tatau ona tu’uina iai i totonu se vaega e uia ai ala o le tulafono, ae i le iuga, e ao ona pasia mai e le kovana.
Na faamanatu atu e Togiola i le sui Loia sili, o lenei iugafono e leai ni ona fofo, o lona uiga, e tatau i matagaluega ma ofisa uma a le malo, ona teuina tupe i le TBAS. Ae e le o iai ni metotia e faamalosia ai le tulafono i le taimi nei, ma o le mafuaaga lea o lenei faaopoopoga.
Sa fesiligia e Togiola ia molimau a le malo, po o iai se fautuaga mai i le malo, i se auala e mafai ona faamalosia ai le tulafono.
Na saunoa Hall, e tusa ai ma tulafono o iai nei, e mafai e le fono faitulafono, tauala atu i le pule ua taulimaina e le Komiti Suesue Filifilia a le Senate (SSIC), e su’esu’e ma Iloilo ai se fofo, ona fa’ao’o atu lea o a latou faaiuga i le kovana, ma se fautuaga e fa’ate’a ai.
Ae peitai, na toe ta’ua e Togiola, o lo o manino i totonu o le pili taufa’aofi a le faigamalo, e tatau i matagaluega ma ofisa uma a le malo, ona teu a latou tupe i totonu o le TBAS. Ae afai e le tausisi faatonusili ma sui o le kapeneta i lenei tulafono, e leai se afaina, ona o lea e leai ni faasalaga pe a o latou solia le tulafono.
E ui ina sa fa’asaoina e Hall ia le saunoaga a Togiola, ae sa ia toe faailoa mai e faapea, i totonu o le pili #38-7 a le Faigamalo, o lo o ma’oti mai ai se vaega e faapea, e se’iloga ua taofia mai i tulafono feterale po o se faatonuga a le faamasinoga a le teritori po o le Iunaite Setete.
Na talifuaitau Togiola, ae o lena vaega, e patino i tupe feterale, ae le aofia ai tupe lotoifale.
Sa saunoa Hall, e tatau ona faaoo ia mataupu i le ofisa po o le matagaluega o le a suesueina e faamautuina po o maua uma e le TBAS ia tupe e tusa ai ma le tulafono, ia po o tupe feterale ia o lo o faamalosia ona teuina i faletupe o lo o taitaia i lalo o tulafono feterale (FDIC).
I le mae’a ai o felafolafoa’iga a Togiola ma Hall, na faapea loa ona liliu le afioga i le Senatoa i isi molimau a le malo.
Na muamua ona fesiligia e Togiola ia le Faatonusili a le LBJ, pe sa nofo malamalama e tusa ai ma lenei tulafono.
Sa tali le susuga Dr. Akapusi Ledua, na fa’ato’a ia nofo malamalama i lenei iugafono, i le faaiuga o le vaiaso, a’o loma le iloiloga.
Sa faaleoina e Togiola ia le molimau a le CFO a le falemai, le susuga ia Sefanaia Kaumaitotoya, lea na ia ta’ua ai le iai o ni teugatupe a le LBJ i le Faletupe a Hawaii, Zion’s Bank ma le First Hawaiian Bank, ma fesiligia ai e Togiola po o ai na faatagaina le faia o nei teugatupe.
Na saunoa Ledua, o nei teugatupe sa tatalaina e le pulega a le LBJ, ae le i tulai mai o ia.
Ina ua fesiligia foi e Togiola ia le sui Faatonusili a le ASPA, le susuga Ryan Tuato’o pe sa ia nofo malamalama e uiga i le vaega o le tulafono lenei sa faatulai ina ua fa’ato’a faavaeina le TBAS.
Sa tali Tuato’o, sa ia iloa lea tulaga, ae mulimuli ane, sa ia iloa ai e manaomia ona iai fai se teugatupe i atunu’u i fafo, aua tulafono a le malo feterale – lea e faamalosia ai le teuina o tupe mai i le malo feterale, i se faletupe o lo o taitaia i tulafono feterale (FDIC).
Sa ta’ua e Tuatoo, o le tusitupe a le ASPA lea o lo o i le Zion’s e mo na o tupe maua mai i le malo feterale, ma tupe mo totogi a le aufaigaluega, lea o lo o faatupeina (100%) e tupe lotoifale. Ae peitai, o le 80% o tupe lotoifale a le ASPA, o lo o teuina i le TBAS. E na o le pau le taimi e ave’esea ai tupe lotoifale mai i le tusitupe i le TBAS ma teuina i le Zion’s Bank, o le taimi e mana’omia ai se tupe faaopoopo, mo totogi a le aufaigaluega.
Ina ua fesiligia Tuato’o pe aisea ua faatulaga ai totogi a le aufaigaluega mai i le tusitupe i atunu’u i fafo, sa tali Tuato’o ona e vave atu le mauaina e tagata faigaluega a latou totogi pe a sau mai i le Zion’s Bank, nai lo le TBAS.
Sa faapea ona talosagaina e Togiola se lisi o tusi tupe uma o lo o i faletupe i atunu’u i fafo, o le aofaiga o tupe o lo o teuina ai ma le mafuaaga po o auala o lo o fa’aaogaina ai nei tusitupe.
Ua fuafua le toe fa’aauauina o lenei iloiloga, i se taimi e mafai ona auai atu ai sui mai i le ASTCA ma le ofisa o Tupe a le malo, ona o lo o i atunu’u i fafo, i le taimi nei.