Ads by Google Ads by Google

TUAOLO: Tali fa’aTupu le Fono i le talosaga a le Kovana e uiga i le pili $36 miliona


[ata: foa'i]

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

I tauaofiaga a le Maota o le Senate i le aso Lua, Mati 26, 2024 sa saunoa ai le afioga i le Peresetene o le Senate Tuaolo Manaia Fruean, o lo’o fa’atalitali le Maota Maualuga i le pili mai i le Maota o Sui e talifuaitau ai se fanoga a le afioga i le Kovana Lemanu P. S. Mauga ma le afioga i le Lutena Kovana, le tofa ia La’apui E. T. Ale, ma le kapeneta, mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona.

Aua e pei ona saunoa Tuaolo, o lea pili sa le pasiaina e le Maota o le Senate i le tausaga ua mavae, ona sa faatalitali le maota maualuga i se tali mai a le Faamasinoga mo le tofiaina o se loia ma’oti e su’esu’eina le mataupu o le fa’aaogaina o lea vaegatupe e le Faigamalo, e aunoa ma le fa’ao’oina muamua mai i luma o le Maota Fono, mo le iloiloina ma le fa’asoasoaina.

I le tatalaga aloaia o le Tauaofaiga Faapitoa a le Fono Faitulafono a Amerika Samoa i le aso Gafua, Mati 25, 2024, sa folafola ai e le afioga i le Peresetene a le Senate, o le a pasia le i’ugafono mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona o tupe maua mai i tupe faasoasoa o le Tausaga Fa’aletupe 2023.

E le gata i le pili mo le $36 miliona, ae faapea foi ni isi mataupu e lua,  na fa’aulufaleina e le kovana ma le faigamalo, mo le iloiloina e le Maota Fono, i lenei Fono Faapitoa.

Ae e le i o’o mai i le Fono le pili mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona,  sa mua’i fa’alauiloa e Tuaolo i luma o sui faitulafono o le maota maualuga, i le masina o Setema o le tausaga ua mavae, le mae’a ona fa’aaogaina o lea vaegatupe e le Faigamalo.  Ma o lea tulaga, sa fa’ailoa atu e le kovana ia te ia ma le Fofoga Fetalai o le maota o sui, le afioga Savali Talavou Ale, i sa latou fonotaga ua mae’a.

Sa avea lea ma tulaga na fa’aalia ai le agaga le fiafia i afioga i Senatoa, ona o le le’i uia e le Faigamalo o ala o le tulafono, lea e tatau ona tu’uina mai se fa’atagana mai i le Maota Fono, ae e le i fa’aaogaina lea vaegatupe.  Ma o lea na faaulufaleina ma pasia ai loa e le Senate sa latou i’ugafono, mo le talosagaina o le Loia Sili e faaulufale se talosaga i le Faamasino Sili, e filifilia se loia tuto’atasi, e na te suesueina, pe na fa’apefea ona fa’aaogaina lenei vaegatupe.

Ma o le amtaga o lenei masina, sa fa’ao’oina atu ai e le Loia Sili, le susuga ia Fainu’ulelei Alailima-Utu, ia se talosaga aloaia i le vaega o Faamasinoga mo le filifilia o se loia tuto’atasi, e tusa ai ma le masalomia o le Teutupe a le malo, i lona solia o le tulafono (anti-deficiency law), i lalo o tulafono teuteuina a Amerika Samoa (ASCA 10.0601).

  Sa fa’ate’ia le toatele o e na aofia potopoto i le tatalaga aloaia o le Fono Faapitoa i le taeao o le aso Gafua, e tusa ai ma le folafolaga a le Peresetene o le Senate.

I lana saunoaga, sa toe fa’amanatu atu ai e Tuaolo i e na aofia potopoto i lea taeao, le taua o le aso Sa na se’i mavae atu nei. “O ananafi, o le malaga faaTupu a lo tatou Alii”.

“O le taeao lenei, o le a faatupu foi tala o le taeao nei ona o le taeao o Tupu…e faaTupu foi tali a le fono,” o le saunoaga lea a Tuaolo.

Na ta’ua e le Peresetene o le Senate e faapea, “[O] lea ua taoto i o outou luma le saunoaga a le alii kovana i le $36 miliona.  Sa tatou teena i le tausaga ua te’a ona sa iai mafuaaga.  O le taeao lenei, o le tali a le fono i lau afioga I le kovana ma le Faigamalo; Ua sauni le fono e talia le mataupu lenei.  Aisea?  Lea ua tali le vaega faamalosi tulafono e pei  o le tu’ualalo a le fono”.

Na faapea foi ona saunoa Tuaolo i le kovana, “E a la ona avatu se tali a le Fono…e le tumau oulua I le nofoa lea.  O le igoa o Amerika Samoa, e taua i le Fono, pei foi ona taua i lua afioga”.

Sa faamanino atili e le Peresetene o le Senate e faapea, “A le tapunia tusi [a le malo] i le vaiaso lenei, ae toe mana’o tatou i le lumana’i i nisi nogatupe e ala i le pone, ae e le o lelei fa’amaumauga nei, o le a tula’i mai lape i le lumanai”.

“O le taua lena o le mataupu i le taeao lenei,” o le saunoaga lea a Tuaolo.  “Ua tatau ona faamuta le mataupu lenei.  Ua tatau ona tapuni tusi a le malo i le faaiuga o le vaiaso lenei, ona lelei lea o le silasila i le lumanai”.

E tusa ai ma isi mataupu ua faaulu e le kovana ma le faigamalo, na saunoa le Peresetene o le Senate, ”o mea faigofie mea na”.

O ia mataupu e aofia ai le $700,000 tupe maua mai tausaga faaletupe 2022 mo le tausaga faaletupe 2024 faapea ai ma le iloiloina o nisi o “totino faafoe o laulauafono o komiti eseese, aua tulaga o galuega fai”, e pei ona fa’aleoina e le afioga i le kovana i le taeao o le aso Gafua.

E pei ona sa faamanino e le afioga i le Kovana i lana malelega i le aso Gafua, o le $700,000 o se vaegatupe lea mai i le $3.1 miliona lea “sa tatou fetu’una’i ai lona vaevaeina”.  Ae o lea o le a tu’uina atu e fesoasoani i le faatupeina o le auai atu o Amerika Samoa i le ‘Festival of Pacific Arts” lona 13, lea ua faamoemoe e faataunuuina i Hawaii, ia Iuni o le tausaga nei.

Faatasi ai ma le Vaiaso o le “Samoa Heritage”, lea foi e faamoemoe e faia i Hawaii pe a mae’a le ‘Pacific Arts’.

Saunoa ai lea o Tuaolo, “E tatou te fia o uma lava i o (Hawaii) ia Iuni i le Arts Festival, ona soso’o ai lea ma le Samoan Heritage, a uma ona tatou o mai loa lea tatala le Fono ia Iulai”.