Fa’afetaia ni isi aufai faiva fesoasoani malo feterale
Ua to’atele ni isi o le aufai faiva fai va’a alia ua fa’aalia lo latou fa’afetaia o le malo feterale, ona o le fesoasoani tau tupe lea ua logoina ai i latou i le vaiaso na te’a nei, o le a mafai ai ona fesoasoani i le fa’aleleia o a latou va’a fagota alia na fa’aleagaina i le galulolo o le 2009.
Na taua e se sui o le Asosi o le Aufai Faiva a le atunuu i le Samoa News i le vaiaso nei e fa’apea, “o le vaega tupe lea ua fa’ailoa mai e le matagaluega e puipuia le vaomatua ma le gataifale (DMWR) ua agava’a ai Amerika Samoa, o se fa’amanuiaga tele lea mo i matou uma na fa’aleagaina a matou va’a alia i le galulolo”.
Na fa’amaonia mai fo’i e le peresetene o le asosi a le aufai faiva, le afioga i le ali’i faipule ia Va’amua H. Sesepasara e fa’apea, o le vaega tupe lenei e $1 miliona na auala mai i se fesoasoani a le Komiti Fa’afoe e pulea Faiga Faiva a le Pasefika (Western Pacific Regional Fishery Management Council), ina ua talia se talosaga sa tu’uina atu e le DMWR, ma fa’amatu’u mai ai loa e le feterale lea vaega tupe tauala mai i le Matagaluega o Fefaatauaiga ma Alamanuia a le malo tele.
“O le isi vaega o le tupe fesoasoani lenei o le a fa’aleleia ai le vaega o le uafu o va’a faila ma alia fagota na fa’aleagaina i le galulolo, ae o le isi vaega tupe o le a fesoasoani ai i le aufai faiva na fa’aleagaina a latou va’a”, o le saunoaga lea a Va’amua.
Sa ia taua fo’i e fa’apea, o le vaega tupe lenei o le a vaavaaia lava e le DMWR.
Ae na taua e le susuga i le ali’i fai faiva ia Fred Meko e fa’apea, ua tele tausaga o fa’atali i latou uma na fa’aleagaina a latou va’a i le galulolo, i se fesoasoani mai le malo o Amerika Samoa po o le malo tele fo’i e fa’aleleia ai a latou va’a.
O ni isi e le i mafai ona toe fa’aleleia a latou va’a ina ua le maua se fesoasoani tau tupe, ae o isi sa latou taumafai e fa’atupe galuega fa’aleleia ia latou lava tupe.
“Ina ua ou fiu e fa’atali se fesoasoani a le malo, sa ou manatu ai loa e taatia pea la’u va’a alia na leaga i le galulolo ae fa’aaoga pea na o le va’a e tasi o lo o totoe e saili ai se tupe mo le aiga, ae fa’afetai i le fesoasoani lenei o le a mafai ai ona toe fa’aleleia la’u va’a o lo o fa’aletonu”, o le saunoaga lea a Meko.
O le fesili po o afea e amata fa’atino ai lenei galuega fesoasoani e le o manino, pau le tala fiafia ua maua e le aufai faiva, ua maua mai le fesoasoani tau tupe mo i latou.
Na taua e le susuga a Viliamu Amituana’i, o se tasi o ali’i fai faiva i le atunu’u, o le aoga o le vaega tupe lea ua maua mai mo le aufai faiva, o le a fa’aleleia ai a latou va’a i le tulaga tonu o lo o manaomia e le vaega a le U.S Coast Guard, ma taofia ai le toe fa’ae’e mai o le isi vaega mamafa i luga o le aufai va’a alia, e pei o le manaomia lea o mea faigaluega uma i luga o le va’a mo le saogalemu.
Saunoa Amituana’i e fa’apea, o ia ma isi alii fai faiva na atoa i ai le aufai faiva e to’a 12 na latou savalia le afioga i le ali’i kovana ia Togiola Tulafono ao avea ma taitai o le atunuu, pe maua mai se fesoasoani mo a latou va’a ina ua mae’a ona fa’aleagaina i le galulolo, ma e lei vave maua mai se tala fiafia i lena taimi, ae o le itu taua ua mafai ona maua lenei fesoasoani mo le aufai faiva.
“O ni isi o mafua’aga na ala ai ona le talia se talosaga mo se fesoasoani i tausaga ua mavae, o le tele o a matou va’a fagota na leaga i le galulolo e lei faia ni laisene pisinisi, peita’i o le taimi nei, ua mae’a uma ona fa’aleleia tulaga ia ma ua sauni fo’i e talia soo se fesoasoani lava mai le malo e toe fa’aleleia ai la’u va’a sa leaga i le galulolo”, o le saunoaga lea a Amituanai.
O le vaiaso fou lea ua fa’atulaga e faia ai le isi fonotaga a le aufai faiva, mo le faamautuina o talanoaga e fa’atatau i lenei mataupu, aemaise ai o le tau sailia lea o faamaumauga mai ia i latou uma na faaleagaina a latou va’a i le galulolo.
Na pau le itu e le o manino mai i le taimi nei e pei ona taua e le sui o le Asosi a le aufai faiva ia Anitele’a Filo, o le tulaga i le tagata lea sa ia fa’aalu ana tupe e toe fa’aleleia ai lana va’a na leaga i le galulolo, pe agava’a pea o ia i le fesoasoani lenei.
