Amata na vevela matematega i le Fautasi

sola ma le siamupini ...

O lea ua toe fa vaiaso ona taunu’u lea i le aso ua tu’upoina, e fa’ataunu’u ai le tuuga fautasi mo le fu’a o lenei tausaga 2015, peita’i ua maitauina le amata vevela o matematega a le mamalu o le atunu’u i le tau sailiina lea o le Sa e sola ma le siamupini o lenei tausaga.

 

I le eseese ai o finagalo o le atunu’u i le Sa e sola ma le siamupini, na taua ai e ni isi o le au matutua e fa’apea, “o le auva’a lava e malolosi ma televave la latou ape foe, o le Sa lena e sola ma le siamupini”, ae na taua e ni isi o le atunu’u e fa’apea, “o le Sa lava o lo o fausia i le ituaiga fausaga fa’aonapo nei (high-tech) e malolosi lona auva’a, o le Sa lena e sola ma le siamupini”.

 

O ni isi o Sa o lo o mafuli i ai matematega a le au saili tofa i le taimi nei, o le Sa o le Fuao mai Vatia; Manulele Tausala I mai Nu’uuli; Aeto mai Pago Pago; Paepaeulupoo II mai Aua, ma le Digicel Segavao III mai Samoa.

 

Na taua e le tofa Manu Afatia, o se tasi o tamali’i ua tele tausaga o alo i le Sa o le Telefoni mai le Vainu’u i Samoa, a o lea ua alala i Fagaalu i le taimi nei, “e mafai lava fo’i e Sa e le o ni ‘high-tech’ ona sola ma le siamupini o le tuuga, pe afai e malolosi leauva’a i le taimi atoa o le tuuga”.

 

“E i ai auva’a e malolosi i le ulua’i 20 minute o le tuuga, ae latalata mai loa i le tini, ona vaai loa lea ua amata ona vaivai ma i’u ina aga’i atu ai i tua le tulaga o le latou Sa, e mafua mai, e le i fa’amaoni le auva’a i koleniga”, o le saunoaga lea a le tofa Manu, 64 tausaga o lona soifua mai Faleu, Manono i Samoa.

 

Ae na taua e le tina matua o Agnes Fidow-Atapana, 62 tausaga o Iliili, e faigata ona fai sana fa’aiuga i le taimi nei i le Sa e sola ma le siamupini o lenei tausaga, ona o lea fa’atoa tau amata ona koleni auva’a i luga o le sami, e le o matua iloga tele fo’i ona iloa le Sa e saoasaoa ma malolosi.

 

Saunoa Agnes, e maualuga lona talitonuga e sola le Aeto mai Pago Pago ma le siamupini o lenei tausaga.

 

O le to’atele o le atunu’u sa fesiligia po o ai le Sa e mua, e tali mai lava le tagata ia i le Sa a lona afioaga, o le va’a lena e sola ma le siamupini.

 

O le to’atele o kapeteni o ni isi o auva’a ua mae’a ona fesiligia e le Samoa News e tusa ai o le tuuga, e talitonu i latou, e le o le va’a e mafua ai ona mua le va’a, ae o le auva’a ia malolosi ma fa’amaoni i aoga ma koleniga, peita’i ina ua fesiligia ni isi o le atunu’u, sa latou teena lea manatu.

 

“E leai lava se va’a o le fausaga tuai e toe maua sona avanoa e mua ai, o la’u vaai i fautasi ia ua fausia i le fausaga fou, o le matua lelei lava ma se’e, ou te iloa fo’i, o se va’a o le fausaga fou e sola ma le siamupini o le tausaga lenei”, o le saunoaga lea a Afitu Tanuvasa mai Leloaloa, o se tasi e fiafia e maimoa i aoga a auva’a i le tele o afiafi.

 

Ae ina ua fesiligia sona finagalo i le Sa mai Samoa, le Segavao III lea ua valaaulia mo le tuuga o lenei tausaga, na soisoi Tanuvasa ma saunoa e fa’apea, “ou te iloa o le va’a lena e fai lava si saoasaoa toe malolosi lana auva’a, ae o lo’u manatu, ou te le mana’o lava e mua le va’a lena, ia mua lava se va’a a tatou iinei”.

 

O ni isi o le atunu’u sa fesiligia, e talitonu i latou, afai e fa’aletonu le kapeteni, o le isi lena mafua’aga e ala ai ona le mua se va’a, aua o le kapeteni na te fa’atonutonuina le va’a i le tuuga atoa, o ia fo’i e fuafua i ai apefoe e fa’aaoga e le auva’a.

 

“Afai e mataala le kapeteni i le taimi o le tuuga atoa, o le Sa lena e mua, ia iloa e le kapeteni fa’asoasoa ape foe, fuafua i le malosi o le auva’a, o isi kapeteni e fa’aoso lava ape foe fa’atini i le amataga, ona latalata mai loa lea o le tuuga i le tini, ae vaai atu ua vaivai le auva’a”, o le saunoaga lea a Natia Afoa o Tafuna.

 

Na pau le fa’afitauli o lo o popole i ai le atunu’u, ina nei i ai se fa’aletonu i le taimi o le tuuga, i le pa lea o le fana ae le o laina tutusa uma va’a, pe i ai fo’i se Sa e pito i luma i le taimi e amata ai le tuuga, po o le ui fo’i lea o se Sa i tua o le pine o lo o i tua o le Faletalimalo tuai a le Rainmaker, ona avea lea ma auala e suia atoa ai le fa’aiuga o le tuuga.

 

I le fonotaga fa’ai’u a Kapeteni ma le Komiti o le Tuuga fautasi sa faia i le vaiaso na te’a nei, na ta’utino ai le Ta’ita’ifono o le Komiti, o ia fo’i lea o le a fa’atautaia le tuuga o lenei tausaga, le afioga a Lualemaga E. Faoa, “e le toe tula’i mai fa’afitauli sa tutupu i tuuga ua mavae, o le tuuga fo’i o le fu’a o lenei tausaga, o se tuuga mama toe manaia i le maimoa a le atunu’u”.