Nofo aitalafu le malo i le Kolisi Tu’ufa’atasi
Na manino i molimau a sui o le Kolisi Tu’ufa’atasi i luma o le Fono Faitulafono i le vaiaso na te’a nei, le nofo aitalafu o le malo i le Kolisi i ni isi o vaega tupe sa tatau ona totogi atu i le tausaga tupe lenei, e fesoasoani ai i le fa’atupeina o le auaunaga a le Kolisi mo fanau aoga.
O ni isi o ia vaega tupe e pei ona taua e le Teutupe a le Kolisi ia Emmy Silafau-Toa e aofia ai tupe sa tatau ona totogi atu e le malo mo masina ta’itasi, atoa ai ma isi vaega mai tausaga ua mavae, o le vaega tupe lea e fa’atupe ai sikolasipi mo fanau aoga i le ta’i $2,800 mo le tamaititi aoga e to’atasi.
Ina ua fesiligia e senatoa Magalei Logovi’i le tupe e $3 miliona lea ua mae’a ona fa’atulafono e totogi atu e le malo i le Kolisi pe ua maua atoa atu, na tali Silafau-Toa, “E na o le $2.14 miliona lea ua maua atu, ae toe o Iulai, Aokuso ma Setema e le i totogi mai e le malo.”
Ae na saunoa Rev. Etuini Seva’aetasi, le Peresetene o le Komiti Faafoe a le Kolisi e fa’apea, o lo o i ai le isi vaega tupe e tatau ona totogi atu e le malo e fa’atupe ai sikolasipi a fanau aoga, e le i totogiina atu lava talu mai le tausaga na te’a nei.
E $12.3 miliona le paketi a le Kolisi Tu’ufa’atasi mo le tausaga tupe fou 2016, e fa’atupe ai ana auaunaga ma totogi ai tagata faigaluega e to’a 308, pe a fa’atusatusa i le paketi o le tausaga tupe lenei 2015 e $13.1 miliona, lea na fa’atupe ai lana auaunaga ma totogi ai tagata faigaluega e to’a 327.
E tusa ai o le paketi a le kolisi mo le tausaga tupe fou, o le tupe lotoifale e $3 miliona lea e fesoasoani mai ai le malo i tausaga ta’itasi, fa’apea ai le $1.3 miliona lea e maua mai i le tupe fesoasoani mai le Initeria, o lo o fa’atupe ma totogi ai tagata faigaluega e to’a 154.
Na taua e sui o le kolisi e fa’apea, afai ae fa’atamala le malo i le totogiina mai o le vaega tupe, lona uiga ua fa’aletonu fo’i le totogiina o tagata faigaluega a le kolisi, ma taumafai ai loa le kolisi e saili se isi vaega tupe e totogi ai ana tagata faigaluega.
Na fesili le afioga i le tama’ita’i faipule ia Vui Florence Saulo i molimau pe sa i ai ni fautuaga na tu’uina atu e le Komiti e asia aoga maualuluga ma kolisi na asia le Kolisi (Western Association of Schools and Colleges - WASC) i le Kolisi tu’ufa’atasi, ae na saunoa le sui peresetene ia Dr. Rosevonne Makaiwi Pato e fa’apea, e sefulu fautuaga sa tu’uina atu e le WASC i le Kolisi e usita’i ma mulimulita’i i ai, lea fo’i sa latou tausisia ma aloaia uma ia fautuaga.
“Ua mae’a ona matou usitaia ma tausisia fautuaga uma sa tu’uina mai i le kolisi, ma ua fa’amoemoe o le aso 15 Oketopa 2015 e tatau ona tauaao atu ai le ripoti a le kolisi e tusa ai o vaega uma ua mae’a ona fa’aleleia,” o le saunoaga lea a Dr. Makaiwi Pato.
“Ua fa’amoemoe o le fa’aiuga o le masina lenei e tatau ona mae’a ai ona tu’u fa’atasia la matou ripoti, ona tu’uina atu leai luma o le Komiti Fa’afoe a le kolisi mo le iloiloina i le amataga o Oketopa, a o lumana’i ai le taimi e tauaao atu ai i le WASC,” o le saunoaga lea a Dr. Makaiwi Pato.
O le amataga o le tausaga nei ina ua asia e le WASC le kolisi fa’atasi, na tu’uina atu ai la latou fautuaga mo vaega e fia fa’aleleia, ina ua maitauina e sui o le komiti sa asia le kolisi o lo o i ai vaega e le o mafai ona tausisia e le kolisi i tulaga o ana tautua fa’atino.
Ina ua toe fesiligia sui o le kolisi pe sa i ai ni vaega o tupe feterale na a’afia ona o le fa’aletonu e pei ona fautuaina ai e le WASC ia le kolisi, na tali molimau, e leai se vaega tupe na a’afia ona o lea ua mae’a ona latou mulimulita’i uma i vaega e pei ona fautuaina i latou e fa’aleleia.
O le isi mataupu sa fia malamalama i ai afioga i senatoa ma faipule, o le aofa’i o fanau o lo o aooga i mataupu fa’a foma’i, lea na taua ai e Dr. Pato e fa’apea, e fai lava si malosi o le polokalame o aoga fa’a foma’i a le kolisi i le taimi nei, ae eseese fo’i vasega o lo o aoaoina e fanau aoga, e muamua ona ave vasega e saili ai le tusi pasi (certificate level), ona sosoo ai loa lea ma le vaega o le NCLEX (National Council Licensure Examination).
O se tasi o fa’afitauli na taua e le sui peresetene o lo o i ai i le mataupu fa’a foma’i, o le to’atele o fanau aoga e maua loa le tusi pasi fa’a foma’i ona o loa lea e saili galuega e aunoa ma le su’e i le suega a le NCLEX, ae taua tele le suega lenei mo i latou, e le maualuga fo’i se numera o fanau aoga e su’e ma pasi i le NCLEX.
