Ads by Google Ads by Google

Pasia Senate pili e faasa ai ona soona lafoa’i ni vaa i le sami

Ua pasia e le senate i le taeao ananafi sa latou tulafono taufaaofi e faasa ai ona toe soona lafoa’i e se isi ni va’a ua le toe aoga i luga o le sami, i le palota e 17-0.

 

I le tino o le tulafono o lo o taua ai e faapea, e le mafai ona toe lafoai e se tagata se vaa ua leaga pe avea foi ma otaota i luga o le sami, po o tafatafa o le uafu, e aunoa ma le faia o se maliliega ma ni isi latou te vaaia lea vaa, ina ia mafai ai ona toso ese le vaa i se nofoaga e malupuipuia ai.

 

Afai e silia ma le 30 aso o maitauina pea se vaa ua lafoai i luga o ogasami o le atunuu, e mafai ona faia e le malo se faaiuga e avea ai lea vaa ma ana meatotino, po o se matagaluega foi a le malo o lo o i ai le malosi i lenei mataupu.

 

E mafai ona molia se tasi i lenei tulafono ma ono sala ai i se salatupe e le sili atu ma le $500.

 

Na faaalia e molimau a le malo lo latou lagolagoina o lenei tulafono.  O nei molimau na aofia ai le loia sili ia Afoa Suesue M. Lutu; faatonusili o Uafu ia Dr. Claire Poumele Tuia; faatonusili o le matagaluega e puipuia le sami ma le vaomatua ia Ruth Matagi, faapea ai ma le sui o le U.S Coast Guard i le atunuu.

 

O le tulafono taufaaofi lenei sa tusia mai i luga o le Ofisa o le loia sili ma na faamanino e le alii senatoa ia Faumuina Tagisiaalii e faapea, e i ai vaa sa tia’i e tagata i luga o le sami, ma ua avea nei vaa ma faafitauli i le saogalemu o le gataifale o le atunuu, ina ua gogoto vaa nei i le taimi o afa malolosi na aafia ai le atunuu i le 1990/1991.

 

I le silia ma le 35 tausaga o galue Faumuina i le ofisa o Uafu ma Taulaga, sa ia taua ai i luma o le komiti e faapea, sa masani ona tapa e le Ofisa o Uafu se tusi faamaonia o soo se vaa e ulufale mai i le teritori ina ia mautinoa, o lo o lelei atoa le vaa ma faigofie ai ona iloa faamatalaga uma e faatatau i le tagata e ana le vaa.a

 

“O le faafitauli lea ua maitauina i le taimi nei, e te’i lava ua mou ese atu le tagata na sau ma le vaa ae ua taatiatia ai na o le vaa i luga o ogasami o le atunuu, ma ua avea ma itu ua soli ai ma le tulafono,” o le saunoaga lea a Faumuina.

 

Na taua e Poumele e faapea, o le taua o le tulafono lenei, e taofia ai le toe o mai o tagata mai fafo ma lafoa’i mai a latou vaa i le teritori ae toe o ese e aunoa ma se iloa e le malo.

 

Soo se vaa e ulufale mai i le teritori e pei ona saunoa Poumele ae faamoemoe e fia la’u ese sana uta, o le taimi lena e gaioi ai lona ofisa e siaki le vaa ia mautinoa ua totogi le tupe mo le faaaogaina o le uafu, ae o le tusi faamaonia mo le lesitalaina o le vaa, o le matafaioi lena a le vaega o le “Marine Patrol” i le Matagaluega o le Puipuiga o le Saogalemu Lautele.

 

E le’i auai se sui o le Matagaluega o le Puipuiga o le Saogalemu Lautele i le iloiloga, ae ina ua fesiligia e le Samoa News le Taitai o le Marine Patrol ia Lutena Tulele Laolagi e faatatau i lenei mataupu, sa ia taua ai e faapea, o le matafaioi a le latou vaega o le mautinoa ua lesitala uma vaa o lo o feoa’i i luga o ogasami o le atunuu.

 

Saunoa le alii senatoa ia Saole Mila e faapea, e tatau ona fuafua e le malo le tupe e lesitala ai le vaa pe a ulufale mai i le atunuu, ina ia talafeagai le tupe e lesitala ai ma le tupe e maua i le vaa pe afai ae faatau atu e le malo.

 

O le faafitauli o lo o tulai mai e pei ona saunoa Saole, afai ae sola ese le tagata e ana le vaa ae tia’i ai lana vaa i ogasami o le atunuu, pau le gaioiga a le malo e fai o le taumafai lea e faatau atu le vaa i se tagata faipisinisi ina ia maua mai ai se tupe a le malo, peitai e le tau faia e le malo lea tulaga pe afai ae lava ma totoe le tupe sa totogi mo le lesitalaina o le vaau, aua o lea ua kava i le tupe lea le tau o le vaa.

 

Ae na taua e le alii senatoa ia Soliai Tuipine Fuimaono e faapea, o se tasi o popolega o lo o nofo ma ia, o le ulufale mai o nei vaa i le atunuu e aunoa ma le iloa e le malo. O se faataitaiga o le saunoaga a Soliai, o se vaa tofu na manu a’e i Fagasa i le tausaga e 1942, lea na tete’i ai le afioaga i le manu a’e o lea vaa i le latou gataifale e aunoa ma le iloa, ma o se popolega na o lo o nofo ma ia, ina nei tutupu ni tulaga faapea ae le o silafia e le malo.

 

Na faamanino e le loia sili ia Afoa e faapea, e i ai auala e mafai e le malo ona fai i le vaa pe afai ua tuulafoa’i i ogasami o le atunuu ina ia foia ai le faafitauli e pei ona atugalu i ai le tulafono.

 

“Afai e su’e atu le lesitala o le vaa ua le toe i ai le tagata na sau ma le vaa i le atunuu, e mafai e le malo ona faatautu’i ese atu le vaa ae maua mai ai se tupe a le malo, a le o lena foi, e mafai ona talepe le tino o le vaa ae faaaoga e le malo vaega o lo o lelei,” o le saunoaga lea a Afoa.

 

Ae na taua e le alii senatoa mai Fagatogo ia Faagata Mano Jr e faapea, o popolega i vaa ia o lo o gogoto i totonu o le taulaga, ina nei afaina ai le ola o i’a ma amu o le sami i ni suauu o lo o to’a ai i totonu, ae na saunoa Poumele e faapea, o vaa e lua o lo o gogoto i totonu o le taulaga, o le isi vaa ua uma ona faatau mai e le tamaloa e ana le vaa i le malo, ae o le isi vaa ua le iloa poo fea ua oo i ai le alii mai Kolea e ana le vaa.

 

Ua sauni le maota maualuga mo le tuuina atu o le latou pili i le maota o sui mo le faia i ai o sa latou faaiuga.