Tele atugaluga Fono mataupu fa’atatau i pone a le malo
E tele atugaluga na fa’aalia e ni isi o sui o le Fono Faitulafono i le taeao ananafi, ina ua latou fesiligia le Komiti o Atina’e a Amerika Samoa, e fa’atatau i le mataupu e uiga i pone lea ua taumafai le malo e fa’amatu’u ina ia fesoasoani ai i le atina’e o le atunuu i le lumana’i.
O ni isi o ia atugaluga e pei ona taua i le iloiloga, o le aveesea lea o le malosi o le Fono Faitulafono e iloilo ai tulaga o tupe o le a fa’amatu’u atu mo pone, o le maualuga o le tupe e tatau ona gata ai le fa’aaogaina o pone, aemaise ai le aafiaga o tupe maua a le malo pe afai ae fa’aletonu le toe totogiina atu o tupe o le pone.
O le komiti o le Tamaoaiga o Amerika Samoa sa molimau i luma o le komiti a le maota maualuga, e faatatau i le mataupu i pone aemaise ai o atina’e o le a ave i ai le fa’amuamua mo le fausia ma le fa’amautuina.
Na taua e le afioga i le alii senatoa ia Laolagi Fonoti Savali Vaeao e fa’apea, o lona atugaluga pito maualuga o lo o i ai i le mataupu lenei, afai ae pasia e le Fono le tulafono lenei, o le a le toe i ai se leo o le fono e iloilo ma auiliili ai tulaga o tupe o le a faagaioi ai tulaga o le atina’e.
“O lo o manino le tulafono, so o se tupe lava i totonu o le malo e fia fa’aaoga, e tatau lava ona tuuina mai i le Fono Faitulafono e fa’asoasoa ma pasia atu ai, ae afai la o lea ua taua i se vaega o le tulafono le le toe i ai o se leo o le fono, o le a fa’apefea la ona manino tulaga i le fa’aaogaina o tupe mo le atina’e o le faigamalo”, o le fesili lea a Laolagi.
Ae na fa’amanino e le loia sili ia Talauega Eleasalo Ale e fa’apea, tusa lava po o le a faaupuga o lo o aumai ai le tulafono, e le mafai ona suia ai le Fa’avae o Amerika Samoa, soo se tupe lava e manaomia ona faaaoga, e tatau lava ona aumai i le Fono Faitulafono e faamaonia ma pasia atu ai.
Na faailoa e le loia sili i le komiti, o lo o i ai le malosi i le Fono latou te faia ai so o se suiga i le tulafono, ina ia mautinoa e aofia ai atugaluga e pei ona faaleo e afioga i senatoa.
Na faaiu le saunoaga a le loia sili i lona fautuaina lea o le komiti, ina ia pasia lenei tulafono, o se tulafono taua, ae afai e finagalo e toe fai i ai ni suiga, e mafai lava ona toe sui i se taimi o i luma, ae ona o le tulafono ua manaomia le faavave pasia ina ia fesoasoani ai i le amata faagaioi o galuega mo le atina’e o le atunuu.
O se tasi o mataupu na laga e Laolagi, e le o manino mai foi i le tulafono le maualuga o tupe o le pone e tatau ona gata mai ai galuega a le komiti, pe $100 miliona pe sili atu fo’i.
O popolega o le alii senatoa e pei ona ia faailoa i luma o le iloiloga, ina ne’i avea le le faatapula’aina o se aofaiga o le tupe ma itu e tatala atu ai le malosi i le Komiti o le Atina’e latou te aapa atu ai i soo se aofaiga tupe e le talafeagai ma le tulaga o le tamaoaiga o le atunuu.
Na fa’amanino e se sui o le Komiti ia Taimalelagi Dr. Claire Poumele e fa’apea, o se lipoti a le komiti o lo o taua ai le aitalafu a le malo o lo o i ai e $35 miliona, ma le tupe ua fa’aagaga mo le fausiaina o atina’e a le malo e $75 miliona, lona uiga e $110 miliona le maualuga o le tupe e mafai ona o o i ai le malosi o le Komiti mo tupe o pone.
Na toe fa’amanino e Laolagi e fa’apea, e le taua tusitusiga ma ripoti e tuu mai i luma o le komiti, ae taua faamaumauga e tuu i totonu o le tulafono, ina nei oo i luga i le $200 miliona e oo i ai le malosi o le Komiti, ae toe fautua atu i ai le Fono ae faapea mai, “sa outou pasia lava le tulafono e aumai ai le malosi ia matou (Komiti Atina’e) e faia ai soo se aofaiga e talafeagai mo le atina’e.”
Saunoa le peresetene o le Senate ia Gaoteote Palaie Tofau e fa’apea, e le fou le Komiti o le Atina’e i le atunuu lenei, sa amata mai i ni tausaga ua mavae, ona te’i lava lea ua le toe faia, ao lenei ua toe a’e se finagalo i le alii kovana ma le faigamalo e toe fa’atula’i mai le Komiti e fesoasoani i le atina’e o le atunuu.
“I lo’u la taofi, e le tatau ona aveesea le Fono mai le iloilo ma vaavaaia tupe mo pone nei, ina ne’i tula’i mai ai se fa’aletonu i tupe maua a le malo ona afaina ai lea o le atunuu”, o le saunoaga lea a Gaoteote.
O se tasi o popolega na taua e Gaoteote, afai e tula’i mai se fa’aletonu i le totogiina o tupe o le pone, o le itu mautinoa lava e afaina ai tupe maua a le malo e aofia ai tupe a tagata totogi lafoga, faapea ai ma lafoga o lo o maua mai i pisinisi, oloa ma isi lava tupe maua.
O le isi itu sa popole i ai le fono, o le lisi mo atina’e ua manatu le Komiti o le Atina’e e ave i ai le latou fa’amuamua, peita’i e talitonu le Fono, sa tatau ona fesiligia le fono i sana fautuaga i ni isi atina’e e tatau ona ave i ai le fa’amuamua.
Sa fa’ailoa fo’i e sui o le Komiti o Atina’e i le komiti a le senate, o sui e to’alua a le Fono sa auai i le talanoaina o atina’e e ave i ai le fa’amuamua, o le afioga i le sui fofoga fetalai ia Talia Fa’afetai Iaulualo atoa ai ma le afioga i le senatoa ia Galea’i M. Tu’ufuli.
Na faamanino e le Fa’atonusili o le Matagaluega o Atina’e a le malo, o ia foi o se totino o le komiti faafoe o le atina’e ia Keniseli Lafaele e fa’apea, o le tele o atunuu tetele o le lalolagi faapea ai setete o le malo tele, latou te faaaogaina tulaga o pone e fausia ai a latou atina’e tetele mo le manuia o tagata lautele.
O le agaga o le malo e pei ona taua e sui o le komiti o le atina’e i luma o le senate, o le manuia o taumafaiga uma nei o le galulue fa’atasi lea o le faigamalo ma le fono faitulafono.
