Tu’uaia aufai fa’atoaga Lealao o le pogai fa’afitauli

Ua tu’uaia e ni isi o le aufai fa’atoaga a le atunu’u le afioga i le Fa’atonusili o le Ofisa o Fa’atoaga ia Lealao M. Purcell, o ia le mafuaaga ma le fa’apogai o le fa’afitauli e pei ona feeseesea’i ai manatu e fa’atatau i le taimi ma le aso e tufatufa ai fa’ailoga o le Farm Fair, i le leai lea o se fa’aaliga sa ia tu’uina atu i le aufai fa’atoaga e ta’u atu ai le aso tonu e maua ai fa’ailoga.

 

Na taua e le to’atele o le aufai fa’atoaga sa lolofi atu i le aso Lulu na te’a nei i le Ofisa tutotonu o Fa’atoaga i Tafuna e fa’apea, “ana saunoa mai le Fa’atonusili i le aso o le Farm Fair e fa’amautu atu le aso tonu e tufa ai fa’ailoga, e le tele ni manatu fa’asea a le aufai fa’atoaga e fa’atatau i lenei mataupu”, o le saunoaga le a Tone Filisi, o se tama fai fa’atoaga mai Tafuna.

 

Na toe fa’atetele lagona le fiafia o le aufai fa’atoaga ina ua fa’asalalau e le Samoa News i le aso Faraile na te’a nei le tali a le afioga i le ali’i fa’atonusili ia Lealao, e tusa ai o le mataupu o lo o tele i ai fa’asea, ina ua le maua ni fa’ailoga mo le Farm Fair i le aso Lulu na te’a nei.

 

“Afai ua sese manatu o le aufai fa’atoaga, sa le tatau i le ali’i fa’atonusili ona tali mai i lea ituaiga auala, ou te talitonu, ana tu’u mai aloaia se saunoaga a le ali’i fa’atonusili i le aso na mae’a ai le Farm Fair i le aufai fa’atoaga, ma fa’ailoa mai ai le aso tonu e tatau ona maua ai fa’ailoga, e le tutupu ni lagona tiga o le aufai fa’atoaga”, o le saunoaga lea a Filisounuu Mauga.

 

“Ae ua mafua ona tutupu lagona le fiafia nei, e le o i ai ni fonotaga a le Ofisa o Fa’atoaga ma le aufai fa’atoaga, e soalaupule ma talanoaina ai mataupu mo le manuia ma le aga’i i luma o le galuega, pau le mea lea ua maitauina, o le fela’ua’i ma le fetuia’i, ae leai se galulue fa’atasi e saili se auala e manuia ai le aufai fa’atoaga a le atunu’u”, o le saunoaga lea a Filisi.

 

Saunoa Taimane Johnson, e tatau i le afioga i le alii kovana ia Lolo Matalasi Moliga ona ia fautuaina le Fa’atonusili o Fa’atoaga, ina ia ave lana fa’amuamua i le aufai fa’atoaga, aua o le manulauti lena o le la pati ma Lemanu, ia fa’amuamua tagata.

 

“O fea la o i ai le fa’amuamua, fiu matou e nonofo atu i fafo ae na o le Ofisa o Fa’atoaga ae na o le feofeoa’i mai o le aufaigaluega e leai ma se isi na talanoa mai pe aumai se tali mo matou”, o le isi lea saunoaga a Johnson.

 

Na taua e se tamaitai faigaluega o le Ofisa o Fa’atoaga e fa’apea, e le gata sa latou fa’atamali’i i le aufai fa’atoaga o lo o pisi le Fa’atonusili i lana fonotaga i le aso lea, ae sa ave fo’i i ai la latou fa’amuamau ma le fa’aaloalo.

 

Na taua e ni isi o le aufai fa’atoaga e fa’apea, e tatau ona faia ni fonotaga pe ta’i fa’alua i le masina a le Ofisa o Fa’atoaga ma le aufai fa’atoaga, e soalaupule ai mataupu fa’apenei, ma taofia ai le toe tula’i mai o ni isi fa’afitauli i le lumana’i.

 

Na fa’amalulu Lealao i le aufai fa’atoaga ina ua le taunu’u le tufatufaina o fa’ailoga i le aso Lulu na te’a nei, peita’i o le fa’aaliga a le ali’i fa’atonu, o lo o galulue lona ofisa e tau fa’amae’a a fa’amasino mo le tauvaga, ona tufatufa ai loa lea o fa’ailoga i se taimi o le vaiaso fou.