Fa’aauau pea ona le maua vaegatupe o le Medicaid a le Ofisa Saili ma Lavea’i
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
Sa fa’aalia e le Faatonusili o le Ofisa Saili ma Lavea’i (Dept. of Search and Rescue), le susuga ia Save Liuato Tuitele, le lua o tausaga talu ona faavaeina le DSR ae o lo’o fa’aauauina pea ona le mauaina vaegatupe a le latou ofisa mai i le malo feterale, ona o lo’o aga’i pea i le Matagaluega lea sa faatinoina muamua tiute a le DSR.
O lenei mataupu na fa’atula’i e le afioga i le Peresetene a le Senate, ia Tuaolo Manaia Fruean, i le iloiloga tu’ufa’atasi a maota e lua, i le aso Gafua na se’i mavae atu nei. Lea sa ta’ua ai e Tuaolo le aofia o le EMS, lea o lo’o i lalo o le fa’amalumaluga a le DSR, i le paketi sa fa’ao’o mai e le LBJ.
Na fesiligia ai e Tuaolo ia Save, pe moni o iai pea le EMS i lalo o lana va’ava’aiga aua e tasi le avanoa faigaluega lea o lo’o aofia i totonu o le paketi fuafuaina a le LBJ, e $50,000 le totogi o lea avanoa faigaluega, faapea ai ma se vaegatupe e $240,000 mo sapalai ma ‘materials’.
Sa faamaonia e le alii faatonusili le avea o le EMS ma se vaega o le latou ofisa, ae peitai, o lo’o tali e le LBJ ia vaegatupe feterale a le EMS ma e tatau lava ona talosaga le DSR i le LBJ mo se fa’atagana e fa’aaoga ai ia vaegatupe, aua e le o sau sa’o ia latou.
Na faamanino e Save, e le o mafai ona pili e le DSR ia le Medicaid ma le Medicare mo le fa’aaogaina o ta’avale falemai, ona e le o lesitalaina e i lalo o le tautua a le Medicaid.
Sa ta’ua foi e Save e faapea, ua mae’a ona o la soalaupuleina ma le Faatonusili o le Medicaid faapea le Faatonusili a le LBJ, lenei mataupu ma sa fa’ailoa atu ia te ia, e tatau ona lesitala le latou ofisa o se vaega tautua a le Medicaid, ona fa’ato’a mafai lea ona sau sa’o le latou vaegatupe mai i le Medicaid.
Sa ta’ua foi e Save, ua mae’a ona fa’ailoa atu e le Tamaitai Faatonusili a le Medicaid, ia Sandra King-Young lona suesueina o se auala e mafai ona fa’aopoopo le DSR, o se vaega o le tautua mo le Medicaid i totonu o Fuafuaga Fa’alesetete a le Medicaid (State Plan).
Sa fa’aalia e le faatonusili, o le tautua a taavale falemai, e pisi tele ona a le mafai e aiga o le atunu’u ona aumai a latou tagata i le falemai, ona vala’au lea o ta’avale falema’i mo so’o se tautua, e amata mai lava i suiga o fusi se’ia o’o i talavai, ma e faatalitali foi taavale falemai mo le toe momoliina o tagata i o latou aiga.
Sa fa’aleoina foi e le afioga i le alii Faipule ia Larry Sanitoa e faapea, ua lua tausaga talu ona faavae le DSR ma ua tatau ona toe taumafai atili ina ia fofoina nei faafitauli ina ia mafai ona o sa’o tupe feterale i tautua tonu e tatau ona alu iai.
Na fa’aalia foi e Sanitoa le tau fa’asese o le paketi fuafuaina a le DSR ona e le o aofia ai vaegatupe ia o lo’o manaomia e faatino ai a latou auaunaga faatulafonoina, aua o lo’o tumau pea i latou o se vaega o le malo, o lo’o mataituina nisi o ofisa a le malo, e pei o le EMS.
O le paketi fuafuaina a lenei ofisa mo le tausaga tupe 2025, e $4.3 miliona. O le $3.9 miliona (90%) e mo tagata faigaluega (personnel), ae o masini (equipment) e $45,000, sapalai ma ‘materials’ e $61,000.
Na fa’aalia foi e Sanitoa e le o lava se vaegatupe fa’aagaaga mo ‘materials’ ma le aoaoina o vaega tineimu, lea o lo’o i lalo o le faamalumaluga a le DSR. Na saunoa Sanitoa, ua maua faamatalaga e lua ni vaegatupe feterale o lo’o maua e le DSR; o le $280,000 mai i le Ofisa o le Initeria (DOI) ma le $100,000 mai i le Ofisa o Fa’atoaga (USDA) ma sa fesiligia e le alii Faipule le fa’aaogaina o nei vaegatupe.
Sa faamaonia e Save le mauaina e le latou ofisa o nei vaegatupe pe a ma le lua vaiaso talu ai ma ua iai se faamoemoega e fa’aaoga se vaega o le tupe mai i le Initeria e faatupeina ai se a’oga mo vaega tineimu, aua ua silia ma le 10 tausaga talu ona faia a’oa’oga mo lea auaunaga.
Ae o le tupe atoa o lo’o totoe, o le a faatauina ai nisi ‘equipment’ mo le vaega tineimu, e pei o seisi taavale tineimu e sili atu tele lana tane vai, e pei o le taavale lea o lo’o fa’aaoga e le malaevaalele, lea e mafai ona tauave ai kalone vae e 1,000.
Sa fa’ailoa mai foi e Save, o isi taavale tinei mu laiti, e mafai ona fa’aaoga mo faalavelave (mu) e tutupu mai i nofoaga ia e putuputu tele ai fale a aiga, e pei o Fagatogo, Atu’u ma Mesepa, ona e le ofi ai se taavale tinei mu lapo’a.
Na faamanino mai foi e Save, e na o le toatasi lava le tagata faigaluega, e mafai ona totogi i tupe a le Initeria.
Na fa’aalia e Sanitoa le agaga faafetai i le faatonusili a le DSR mo le aveina o le faamuamua i se a’oga mo vaega tineimu, aua o le taimi mulimuli sa faia ai ni a’oa’oga mo lea tautua, o le 2012. Ae sa faamanatu atu foi e Sanitoa i le alii faatonusili ia se tagi sa fa’asaga i le malo ona o le afi lea na mu ai le Laufou i le sefulu tausaga ua tuanai, lea na totogi ai e le malo se vaegatupe tele, e $5.7 miliona ona o le faatamala. Ma le faamatalaga a le alii Faipule, o lo’o iai sona faamoemoega, e le toe tupu lea tulaga.
Ua talitonu sui faitulafono, o ‘first responders’ o lo’o gafa ma le tiute o le faasaoina o soifua o tagata, e pei o le EMS, Vaega Tineiu ma le Marine Patrol, e manaomia e i latou ia vaegatupe e mafai ai ona faatinoina o latou tiute.
Na fesiligia e le afioga i le Senatoa ia Magalei Logovii ia Save, po o iai sana fuafuaga e toe tatala le ofisa o vaega tineimu i Fagaitua, Leone ma Tafuna.
Ae peitai, sa fa’aalia e Save, ona o le le lava o a latou tagata faigaluega faapea tulaga e faatino ai le galuega, ua a’e ai se manatu e amata atu i le vaega tineimu, i Tafuna ona soso’o ai lea ma Fagaitua ae faai’u ia Leone. A mae’a a’oa’oga o lo’o fuafuaina, ona mafai lea ona fetu’una’i a latou tagata faigaluega ina ia galulue i nofoaga uma nei e tolu.
Ma na fa’aalia e le Faatonusili a le DSR le lagolagoina o lenei fuafuaga e le kovana. Ae peitai, e le o iai se taimi ma’oti ua faatulagaina e faatino ai lenei fuafuaga.
Sa ta’ua e Magalei, o le mafuaaga na fia iloa ai po o afea e amata faatino ai lea fuafuaga, ona o lo’o manino mai le mana’omia vave o nisi taavale fui mu faapea ma ia auaunaga. Sa ia ta’ua foi, afai e mu se fale i Fagaitua, e sili ai ona tineia e le aiga le afi nai lo le valaau i le vaega tineimu, aua e taunu’u mai le taavale tinei mu, ua mu uma le fale.
Na saunoa foi Magalei i se mu tele lea na tupu i Nu’uuli i se taimi lata mai, lea sa iloa ai, e leai ni paipa vai (fire hydrants) i ia nofoaga, ae o isi nofoaga, e iai le paipa (fire hydrants) ae leai se vai. Ma sa ia fa’aalia ai foi e faapea, i atunu’u i fafo, o le galuega masani lava lea a le vaega tinei mu e fai, o le siaki po o lelei ia ‘fire hydrants’ ma faamautu o lo’o mafai ona fa’aaoga i taimi e tupu mai ai se faalavelave.
Na fesiligia foi e Magalei ia se vaegatupe e $10,000 lea o lo’o i totonu o le paketi fuafuaina a le DSR, lea e faapea o le a fa’aaoga e faatau ai a’upega ma pulufana, ma ia fesiligia po o ai o le a fa’aaogaina nei a’upega, po o le a le mea o le a fa’aaoga ai, ma pe ua mae’a ona faalaisene nei a’upega.
Sa faamanino mai e Save, o a’upega e fa’aaoga e le vaega a le Marine Patrol ona e tusa ai ma le tulafono, e manaomia e i latou mo le faatinoina o a latou tiute. Ae peitai, e leai ma se tasi ua pasia (certified) e fa’aaogaina ni a’upega, ae o lo’o la galulue faatasi ma le Komesina a leoleo ina ia faia se a’oa’oga mo le fa’aaogaina o a’upega, e mataituina e le FBI po o le DEA, ina ia mafai ona pasia ai leoleo ma le aufaigaluega a le Marine Patrol.
Na saunoa Malaepule, o le Marine Patrol ma le Vaega Tineimu lea sa i lalo o le puleaga a le Ofisa o Leoleo, ua iai nei i latou i lalo o le faamalumaluga a le DSR. Ma o lo’o agava’a le DSR mo le tele o vaegatupe feterale e faatupe ai la latou auaunaga.
Ae na toe taula’i e le afioga i le Faipule ia Luaitaua Gene Pan le mataupu i le leai o se vaegatupe fa’aagaaga i totonu o le paketi fuafuaina a le DSR mo se tasi e gafa ma le tu’ufa’atasia o talosaga mo vaegatupe mo le matagaluega (grant writer)
Sa faamaonia e Save le saunoaga a le Faipule ae sa ia fa’aalia le iai o se tasi o le latou aufaigaluega o lo’o faatinoina lea auaunaga faatasi ai ma le fesoasoani a nisi o a latou tagata faigaluega sinia.
Ina ua maua e le afioga i le Senatoa ia Tuiasina Laumoli le avanoa, sa ia faamatalaina se faalavelave lata mai lea na tupu i Leala, lea na malemo ai se tamaloa a’o ia taumafai e fa’asao mai lona afafine ae ina ua taunu’u leoleo ma le vaega ale EMS, sa leai seisi na mafai ona alu i totonu o le sami ona o le sou. Ae e taunu’u atu le iunite a le Marine Patrol, ua tuai ona fa’asaoina mai si tamaloa.
Na faapea foi ona saunoa le afioga i le Senatoa ia Satele Aliitai Lili’o i mu e tolu lata mai nei, le lua lea sa tupu i Nu’uuli ma le tasi i Alao ma na fia malamalama Satele pe o faia ni suesuega i le mafuaaga o nei mu ma po o ai e iai le pule e tapunia ai nei su’esu’ega.
Sa saunoa Satele, e taunu’u atu le vaega tinemu i le afi lea sa tupu i Alao, ua mu atoa le fale. Ma e faapea foi i le afi i Nu’uuli lea na mu ai le falesa a le Ekalesia a Iesu Keriso i Nu’uuli. Ae o le afi lea na mu ai le faleoloa i Nu’uuli, na o’o atu i leisi aso ua mae’a ona faamamaina le nofoaga sa mu.
Sa faamatala e le faatonusili a le DSR, o le tagata faigaluega lea na tau mai ai le valaau mai i Alao, sa fautuaina le vaega tineimu e faatali se’i maua mai se faamaoniga, ona o le tagata lea na valaau mai e pei sa fa’asuaava.
O le mea lea na taunu’u atu ai le vaega tineimu, ua mu atoa le fale.
Ae mo le falesa a le Ekalesia a Iesu Keriso lea na mu i Nu’uuli, sa saunoa Save, e taunu’u atu le valaau mo se fesoasoani, ua tuai ma e taunu’u mai le vaega tineimu, ua leai se mea e mafai ona fai e faasaoina ai le falesa.
O le tulaga i le mu lea na tupu i leisi itu auala o le pamu kesi i Nu’uuli, e le’i sasao tele le afi ma e mafai ona ia faamautuina lea tulaga, ona o ia sa iai i le taeao na tupu ai le faalavelave lea.
Sa saunoa Save, o se tasi o mafuaaga autu na faigata ai ona tineia le afi, ona o le leai o ni paipa vai (fire hydrants) i le nofoaga na iai fale na mu ma o le mafuaaga lea sa tau ta’i mai ai faga’au a le latou aufaigaluega mai i nisi ‘fire hydrants’ latalata ane. O leisi mafuaaga sa sosolo ai le afi, ona sa fai sina savili o lea vaveao.
Ma ina ua mae’a ona tineia le afi, sa ia fautuaina loa i latou e gafa ma le su’esu’eina o mafuaaga o mu, ina ia faia faatopetope le latou galuega ae faamamaina lea nofoaga, aua le puipuiga o le femalagai o tagata e nofo latalata i le mea sa tupu ai le faalavelave.
Sa ta’ua foi e Save, o le nofoaga na tupu ai le faalavelave lea, sa tu lata i se pamu kesi i leisi itu auala. Ma o le mafuaaga lea na ia faatonuina ai le faamamaina vave o le nofoaga na mu, pe a mae’a ona faia suesuega e tatau ona faataunu’u muamua.
Na fa’ailoa mai e le afioga i le Faipule ia Shaun Va’a e faapea, o ia sa valaau mai i le 911 i le vaveao, e ripoti mai le mu i Alao ma sa ta’ua e le afioga i le Faipule, e fa’a 20 na valaau mai i le 911, lea na amata mai i le 12:20 i lea vaveao, ae na fa’ato’a tali atu le 911 i le 1:45am. Ae taunu’u le vaega tineimu i le 3:30am, ae ua mu uma le fale.
Sa ta’ua e le afioga i le Faipule, e o’o lava i fanau iti ua latou iloa le numera 911 e valaau pe a tupu se faalavelave, ae na tali mai le tagata lea sa tali mai i le 911, e valaau le Vaega Tineimu.
Na saunoa Save, o le 911 o lo’o i lalo o le Ofisa a Leoleo, a valaau atu la se tagata i le 911, e latou te valaau i le EMS, Vaega Tineimu po o le Marine Patrol.
Ae sa fa’aalia mai foi e le faatonusili a le DSR le iai o se ofisa fou mo le 911, e tusa ai ma se faatonuga a le Kovana, ma o i latou ia o le a mataituina valaau e taunu’u mai mo le Vaega Tineimu, EMS, Marine Patrol ma le Ofisa a Leoleo.