POU TIUTE A LEOLEO
Pago Pago - AMERIKA SAMOA
LOKA SE ALII NA FA'ALALA LE FASIOTIA O ONA MATUA
O le aso 31 o Ianuari, 2026, na ave faapagota ai e leoleo ia se alii e 31 tausaga, e suafa ia Letofia Iosefa Paoapo, mai i le afioaga o Iliili, ina ua tu’ua’ia i lona fa’alala o le fasiotia o ona matua faapea ma le faaleagaina o mea totino, i totonu o le fale a lona aiga, faapea ma lona fa’ao’olima i leoleo na agai atu e su’esu’e le faalavelave na tupu.
E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, na o’o atu se valaau i le ofisa a leoleo, mo se fesoasoani, ona o le fa’atupu vevesi o Letofia (le na molia) i totonu o lona aiga, ma lona fa’alala o le fasiotia o ona matua.
Ina ua taunu’u leoleo i Iliili, i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave, sa o latou talanoa ma nisi o le aiga, i fafo o le fale ma na fa’ailoa atu i leoleo, ia le alu atu o Letofia (le na molia) e su’e mea’ai. Ae na loka ia le potu sa tu’u ai mea’ai ma le pusa ‘aisa. O le mafua’aga lea na le fiafia ai Letofia (le na molia), ona ua le mafai ona o’o i mea’ai i totonu o le pusa ‘aisa ma le potu e teu ai.
Sa fa’ailoa atu foi i leoleo ia le alu atu o Letofia (le na molia) ma fa’amisa i ona matua, ae sa faatonu e ona matua, e soia. Ae peitai, sa ‘e’e iai Letofia (le na molia) ma palauvale ma fa’alala iai le fasiotia o i la’ua. Ona o le popole o matua, sa o la fa’atalitali ai se’ia alu ia Letofia (le na molia) i totonu o lona potu moe, na fa’ato’a o la vala’au lea i leoleo.
Na fa’asino i leoleo ia le potu a le na molia. Ae ina ua vala’au atu iai leoleo, i le na molia, e tatala mai le faitoto’a, sa na’o le palauvale mai o le na molia. Sa fa’ato’a mafai ona tatala le faitoto’a o le potu a le na molia, i se ki sipea ma na maua atu e leoleo, o lo’o ta’oto’oto le na molia, i luga o le fola o le fale. Na fiu foi leoleo e fa’atonu e tu i luga, ae sa ta’oto’oto lava le na molia, ae ina ua malie o ia e tu i luga, sa fa’aauau ona ia ‘e’e ma palauvale mai i leoleo.
Ina ua taumafai leoleo e ave faapagota le na molia, sa ta’ua i le ripoti ia lona tete’e mai i leoleo. Ae na i’u ina mafai ona lokaina o ia ma tu’uina i totonu o le ta’avale a leoleo. A’o taumafai leoleo e lokaina lima o le na molia, sa i’u ina tau sana a’a i le fatafata o se tasi o leoleo. Ae ina ua agai ‘ese atu le taavale a leoleo mai i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave, sa tago le na molia ma ia lona ulu agai i le fa’amalama o le ta’avale a leoleo, ma ta’e ai.
Ina ua mafai ona ave le na molia, i le ofisa a leoleo i Tafuna, na faapea ona logoina le vaega a le EMS e siaki ia le manu’a i le ulu a le na molia.
O moliaga na faia fa’asaga ia Letofia Iosefa Paoapo, na aofia ai:
Faitauga 1 & 4: Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu – O se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe e o’o atu i le $300; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 2: Faatupu Vevesi i nofoaga tumaoti (sauaga i totonu o le aiga) – O se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe, e o’o atu i le $300; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 3: Tete’e i leoleo a’o taumafai e ave faapagota – O se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le tasi tausaga, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 5: Fa’aleagaina o meatotino i lona tulaga e lua – O se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le tasi tausaga, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.
Sa lokaina le na molia, e aunoa ma se tupe fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai o ia, a’o fa’agasolo lona faamasinoga.
LOKA NI ALII SE TO’ATOLU I LE INU PIA MA FA’AMISA I LUMA O SE FALEOLOA
O le aso 30 o Ianuari, 2026, na o’o atu ai se vala’au i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, mo se fesoasoani, ona o ni alii se to’atolu, o lo’o fai se latou inuga pia ma pisapisa o, i luma o se faleoloa i Tafuna.
E tusa ai ma fa’amaumauga a leoleo, sa agai atu leoleo i se faleoloa i Tafuna, ona o se vala’au na o’o atu i le ofisa a leoleo, e uiga ia Nicholas Enesi – 21 tausaga, Satunu Tautali – 20 tausaga, ma Roliko Galuvao – 20 tausaga, o lo’o inu pia ma pisapisa, i luma o le faleoloa.
E taunu’u leoleo, o lo’o iai faatasi ia Nicholas, Satunu ma Roliko (i latou ia na molia), ma nisi alii, i luma o le faleoloa, ae na iloa gofie i latou na molia, ona sa tutu mai ma a latou apa pia. Ina ua iloa mai e isi alii ia le taunu’u atu o leoleo, sa vave loa ona o latou ta’ape.
Ae ave faapagotaina e leoleo ia i latou e to’atolu na tofu ma apa pia, ma aveina atu i latou i le ofisa a leoleo i Tafuna, mo le su’esu’eina o i latou.
Sa talatalanoa ia leoleo ma le fa’atau oloa ma na faamatala e le faatau oloa, le faafia ona ia talosagaina o nei alii, e ‘aua le inu pia i lua o le faleoloa ma o ‘ese ma luma o le faleoloa. Ae mumusu i latou ma fa’aauau ona inu a latou pia, pisapisa o ma ta leotele a latou musika.
Na fa’ailoa atu foi e le fa’atau oloa, i leoleo, le tupu so’o o lenei tulaga, ma o alii lava ia e masani ona fa’apotopoto i luma o lona faleoloa ma fai ai a latou inuga pia. Na amata mai lava le latou inuga pia, i le amataga o le vaiaso atoa, se’ia o’o mai i le aso Faraile.
Ma e le gata ina avea le fa’alavelave o nei alii i le latou faleoloa, ae faapea foi lona aiga. Sa ta’ua e le fa’atau oloa, le iai o sana fanau e to’atolu, e le mafai ona momoe i le po ona o le leotele o inuga a i latou ia, e fai i luma o le latou faleoloa.
Ina ua fa’atalanoaina e leoleo ia i latou e to’atolu na molia, sa fa’amaonia e le to’alua ia le faia o se latou inuga pia, e ui ina e le i atoa o la tausaga fa’atulafonoina, e faataga ai ona o la tagofia ia ‘ava malolosi. Ae na mumusu i la’ua, e fa’ailoa i leoleo, pe na faapefea ona faatau a la pia.
Ae i le faatalanoaga o Nicholas Enesi, lea e 21 tausaga, sa ia fa’ailoa i leoleo lona taunu’u i le faleoloa, ina ua manava, ua leva ona fai mai le inuga pia a leisi to’alua.
O moliaga na faia e faasaga ia i latou uma e to’atolua, na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele – O se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $50; po o faasalaga uma e lua.
O se fa’asalaga fa’aopoopo mo Satunu Tautali ma Roliko Galuvao, sa aofia ai le Tagofia o ‘ava malolosi ae e le’i atoa o la tausaga fa’atulafonoina – O se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.
Sa lokaina uma nei alii e to’atolu, e aunoa ma se vaegatupe fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai i latou, a’o fa’agasolo a latou fa’amasinoga.

