Ads by Google Ads by Google

TALA O LE PASEFIKA


[ata: foa'i]

PASEFIKA

VA’ALELE FOU A LE MALO O VANUATU

Ua mauaina e le malo o Vanuatu se fa’amaoniga o se vaegatupe, o le a fa’atauina ai se latou va’alele (A220), pe a mae’a ona fofoina ai ni fa’afitauli o feagai ma le malo, i a latou femalagaiga i luga o le ‘ea.

E tusa ai ma se ripoti mai i le vaega fa’asalalau a le Vanuatu Daily Post, sa o latou fa’alauiloa ai se vaegatupe mai i le ‘Capital Investment Immigration Plan’, lea na fa’aaogaina e fa’atauina ai le va’a mo le ofisa vaalele a Vanuatu.

E $20 miliona (tupe Amerika) o lo’o ripotia sa totogia i le ‘Airbus’ mo le fa’atauga o le vaalele fou, e fa’aopoopo i vaalele a le malo.

LAPATAIGA MAI POLENISIA FALANI MO I LATOU O LO’O FA’AAOGA MASINI I FAGOTAGA I LE MOANA

I se lapataiga mai i le peresetene o motu o Polenisia Falani, ua ia ta’ua ai le matua’i faasaina ona faia ni fagotaga i le moana i o latou gataifale.

Sa finauina e Moetai Brotherson ia le sili atu o tulaga fa’aleagaina o le siomaga ma totonu o le sami, nai lo penefiti, e maua mai i ia ituaiga fagotaga.

O le saunoaga a le alii peresetene sa faapea ona lomia e le vaega fa’asalalau a le Guardian, ona o se fa’ai’uga o lo’o feagai ma motu o le Pasefika, pe tatau ona fagotaina mai minerale mai i le moana.  

E ui ina e le’i amataina nei ituaiga fagotaga, ae peitai, o lo’o ua amata ona fa’ataitai e nisi o kamupani ma atunu’u ma o lo’o iai se talitonuga, o le a le mamao ae o’o mai i le pasefika.

LOKAINA IA LE MINISITA O LE SOIFUA MALOLOINA A VANUATU

E tusa ai ma se ripoti mai i vaega fa’asalalau a le malo o Vanuatu, ua ta’ua ai le lokaina o le susuga ia John Still Tari Qetu, le Minisita o le Ofisa o le Soifua Maloloina a le malo, i Port Vila ma molia i le fa’ao’olima ma le fa’atupu fa’alavelave, ona o se fa’alavelave na tupu ia Iulai o le tausaga ua mavae.

E tusa ai ma se fa’amatalaga mai i le itu tagi, ua fai sina umi o ta’atia lenei mataupu ona o fa’alavelave fa’afuase’i na tutupu i totonu o le atunu’u, lea na aofia ai ma le mafui’e i Port Vila ia Tesema ma le palota faatopetope.

O lo’o taofi le itu tagi, sa tu’iina lona ulu e Qetu ma pau ai.  Ua mae’a ona tula’i Qetu i luma o le fa’amasinoga mo ona ulua’i iloiloga, ma ua mae’a foi ona fa’atulagaina se vaegatupe e mafai ona tatalaina ai i tua, e fa’atalitali ai lona faamasinoga.

A’OA’OGA MO MALO O LE PASEFIKA I TULAGA O TIUTE

E 14 motu o le Pasefika, ua faapea ona auai atu ni o latou sui i se a’oa’oga po o se fonotele o lo’o fa’ataunu’uina, ina ia fa’amalosia le faatinoga o a latou ofisa Tiute, e taofiofi ai le o’o atu o oloa ‘counterfeit’, i totonu o atunu’u ma malo.

Sa ta’ua e le tamaitai o Nancy Oraka, lea o lo’o fa’auluulu i le faalapotopotoga o Ofisa Tiute a le Oceania, e valu vaiaso o la latou polokalama lea o lo’o faataunu’uina e mafai ai ona mataituina ia oloa o lo’o la’uina atu i totonu o motu o le Pasefika.

VAEGA FA’ASALALAU A LE PASEFIKA

O lo’o iai se faamoemoega, o le a avea le faapotopoto o tusitala i Tonga ma Papua Niu Kini ma auala o le a mafai ai ona atina’eina ia tulaga o vaega fa’asalalau i totonu o le Pasefika.

E valu ni tusitala sinia mai Tonga o le a faapea ona auai fa’atasi ma tusitala mai i Port Moresby, mo le soalaupuleina o mataupu o lo’o a’afia ai vaega fa’asalalau faatasi ai ma le sailiga o ni vaifofo o nei mataupu.

Sa mafai ona auai ai ma le tusitala a le RNZ Pacific, ia Kalafi Moala, i lenei fa’atasiga ma sa ia ta’ua le taua o lenei fa’atasiga ma sona naunautaiga ina ia mafai ona auai uma sui ole Pasefika.  Sa ia ta’ua e faapea, atonu o le ala lenei i le lumanai, e mafai ai e vaega fa’asalalau o le Pasefika ona fetufaa’i.