Ads by Google Ads by Google

Toe pasia e le Senate Matagi mo le komiti faafoe a le TBAS; tolopo le iloiloga o Stevenson


[ata: foa'i]

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

I le aso Lulu, Ianuari 17, 2024, na pasia ai e le Maota Maualuga ia Ruth Matagi e toe avea ai ma totino o le Komiti Faafoe o Faatonusili a le Faletupe a Amerika Samoa (TBAS), i se palota 14-1.

I lona iloiloga, sa fautuaina ai e le afioga Senatoa Poumele Pete Poumele, ia Matagi, afai ae pasia lona tofiga, e ao ona ia tu’uina atu se tu’ualalo i le kovana, ina ia filifilia se peresetene ma se pulesili fou a le TBAS, ona ua atoa le valu masina o avanoa lava nei tofiga.

Ae afai lava e le maua seisi, sa fautuaina e Poumele le filifilia o Owen Peery lea o lo o  avea nei ma sui peresetene ma sui pulesili o le TBAS.

O Matagi, o lo o avea ma peresetene o le Faletupe o Atina’e a Amerika Samoa (DBAS), ma sa fesiligia o ia e le afioga Senatoa Utu Sila Poasa, pe iai se fa’afitauli e ono tula’i mai, pe afai ae pasia lona tofiga i totonu o le komiti faafoe a le TBAS.

Sa tali Matagi, na avea o ia ma totino o le Komiti Faafoe a le DBAS talu ona fa’avae i le 2014 ma e le’i iai lava se fa’afitauli ua tula’i mai, e ono a’afia ai lona tautuaina o faletupe uma e lua.

Sa faamanino e Matagi le ‘ese’esega o faletupe e lua; o le DBAS e leai ni tupe teu, ma o tupe uma lava a le DBAS, o lo o teuina i le TBAS.  Ae o le TBAS, o lona matafaioi o le fesoasoani i tagata lautele i le teuina ma le mataituina o a latou tupe, ma e iai foi a latou polokalama e fesoasoani ai i faipisinisi; ae o le autu o le DBAS, o le fesoasoani i pisinisi laiti ma i latou o lo o tau amata a latou pisinisi.

Na fesiligia e le afioga i le Peresetene o le Senate ia Tuaolo Manaia Fruean, ia Matagi pe ua talanoa atu le kovana i sona manaoga e fa’aauau ona galue i totonu o le Komiti Faafoe.  Sa tali Matagi, e le i iai se feso’otaiga i le va o ia ma le Kovana ma sa fa’ate’ia o ia ina ua ia maua le fa’aaliga e uiga i le toe tofia o ia.

Sa saunoa Tuaolo, e tatau i le kovana ona fesiligia muamua tagata pe fia umia nei tofiga a le malo, ae le o le tofia muamua ona fa’ato’a fa’ailoa lea ia i latou.  Na ia fa’aalia lona le mautonu pe faapefea ona faavae a latou faaiuga, pe tatau ona pasia, pe leai, ona o lea fa’ato’a fa’ailoa mai e Matagi, le leai o sona manatu o le a toe filifilia o ia i lenei tofiga.

O lea na fesiligia sa’o ai e Tuaolo ia Matagi, pe finagalo e fa’aauau lona tofiga i totonu o le komiti fa’afoe a le TBAS, na tali Matagi, ioe, ona faapea mai lea o Tuaolo, ua leai nisi ana fesili.

E tusa ai ma tulafono feterale o lo o mataituina faletupe (Title 12 CFR Section 1261.10) – o lo o manino mai ai, o so’o se taimi e filifilia ai se tasi e avea ma faatonusili o se faletupe, e le mafai ona galue pe avea foi o ia ma faatonusili o seisi faletupe, o lo o avea ai o ia ma totino o le komiti faafoe.

LEILUA STEVENSON

I le amataga o le iloiloga a le Komiti o Tulafono a le Senate, sa fa’alauiloa atu ai e le Taitaifono o le Komiti, le afioga Senatoa Magalei Logovi’i, i afioga Senatoa, o le a fa’aauau le iloiloga mo Ruth Matagi, ae o le a le fa’ataunuuina le iloiloga mo Leilua Stevenson ona o lo o fa’agasegasea.

Ae peitai, sa saunoa mai le afioga Senatoa Soliai Tuipine Fuimaono, ua mae’a ona o la talanoa ma Stevenson ma na fa’ailoa atu e Stevenson ia te ia, e le o toe finagalo e avea ma totino o le Komiti Faafoe a le TBAS.  Ma ua mae’a foi ona fa’alauiloa e Stevenson i le Taitaifono o le Komiti Faafoe a le TBAS, le afioga Senatoa Togiola Tulafono, ia lea tulaga,.

O lenei mataupu sa toe fa’atula’i e le afioga i le Peresetene o le Senate, ia Tuaolo Manaia Fruean, i le faaiuga o le iloiloga, lea na saunoa ai Tuaolo, afai e le o toe finagalo se tasi e fa’aauau lana tautua, ae ua toe filifili mai e le kovana, e ao ona fai le mea sa’o ma fa’ailoa atu i le kovana lea tulaga.

Sa talosagaina e Togiola, a’o fa’agasolo tauaofiaga a le maota maualuga, ia le toe ta’atia o le mataupu e faasaga i le toe filifilia o Stevenson, ona o lo’o mana’omia e le komiti faafoe ia lona poto aoaoina ma le masani, i tulaga tau tupe.  

Sa ta’ua e Togiola, ua mae’a ona o la talanoa ma Stevenson ma na fa’aalia e Stevenson lona fefe e o’o atu i luma o le Senate.  Na fa’aalia e Togiola lona malamalama i le mafua’aga e atugalu ai Stevenson e auai atu i iloiloga a le Senate, ae e iai lona talitonuga, o le a iai se taimi.

O le afioga Togiola o le sui filifilia a le Senate i totonu o le komiti faafoe a le TBAS, ma o ia o lo o avea nei ma peresetene o lea komiti faafoe.