Ads by Google Ads by Google

Fa’aauau pea fesoasoani malo i le aufai alia fagota

ausage@samoanews.com

O se tasi o vaega o le ripoti a Amerika Samoa lea sa tu’uina atu i le Fonotaga lona 168 a le Komiti Fa’afoe o Faiga Faiva a le Pasefika, lea na usuia i le aai o Honolulu i le fa’aiuga o le vaiaso na te’a nei, o tulaga i fesoasoani ua mae’a ona tu’uina atu e le malo mo le aufai va’a fagota alia i le atunu’u, lea na fa’aleagaina a latou va’a fagota i le galulolo o le 2009.

 

E pei ona taua i le ripoti e fa’apea, e lata i le $1 miliona le tupe na mafai ona fesoasoani mai ai le vaega o le feterale i le faigamalo a Amerika Samoa, tauala mai i le polokalame o le “Disaster Relief Fund”, lea na mafai ona fa’amanuiaina ai le aufai faiva o lo o latou fa’agotaina i’a e maua mai i le ‘aau, e fa’aaoga i ai va’a fagota alia.

 

O le vaega tupe e pei ona tu’uina mai e le malo feterale e fa’atino ai galuega fesoasoani e pei ona taua, o lo o i lalo uma lea o le vaavaaiga a le Ofisa o Alamanuia o le Sami ma le Vaomatua (DMWR).

 

“Talu mai le taimi na taunu’u mai ai lenei vaega tupe fesoasoani, ua mae’a ona tofia e le DMWR ana tagata faigaluega ta’itasi e gafa ma le fa’asoasoaina atu o nei vaega tupe i le aufai faiva, ma e tusa ma le afa miliona le tupe ua mae’a ona tufatufaina atu i le aufai vaa fagota e to’a 13”, o le saunoaga lea a le tama’ita’i Faatonusili ia Ruth Matagi-Tofiga.

 

O le vaega tupe e $250,000 e pei ona taua i le ripoti, sa mafai ona fa’atau ai le tele o vaega mo le toe fa’aleleia o va’a fagota alia, aemaise lava i mea faigaluega e fa’apitoa mo le saogalemu o le va’a fa’apea ai le au va’a i soo se taimi e fa’atinoina ai faiga faiva.

 

O ni isi o mea faigaluega sa mafai ona fa’atau mo va’a fagota alia e aofia ai masini e fa’aaoga i taimi e tafea ai le va’a fagota i le sami, fa’atasi ai ma isi vaega e moomia mo le fa’asaogalemuina o le aufai faiva i taimi e tutupu ai fa’alavelave faalenatura ao i ai le aufai faiva i le loloto o le sami.

 

Na taua e le Fa’atonusili o le ofisa o le DMWR i se fa’atalatalanoaga i le masina na te’a nei e fa’apea, e ese mai i vaega sa mafai ona fa’atauina i tupe na tuuina mai i le malo feterale, o isi fesoasoani o lo o maua e le aufai faiva e aofia ai le sapalai fua e le ofisa o kalone kesi e utu ai va’a fagota a tagata fai faiva i Manu’a, mo le fa’amoemoe e fagota mai i’a ma aumai e fua ina ia maua ai ni tupe fesoasoani ai mo i latou ma le atina’eina o aiga.

 

E ese mai i galuega e fesoasoani ai i le aufai va’a fagota alia, o le isi galuega sa mafai ona fa’atupe i le vaega tupe mai le malo feterale o le toe fausiaina ai lea o le uafu mo va’a fagota alia, lea fo’i sa fa’aleagaina i le taimi o le galulolo o le 2009.

 

“Ae talu ai o ni isi o mafua’aga le ma’alofia, ua manatu ai loa le DMWR ina ia taofia le fausiaina o le uafu fou mo va’a fagota, ae o le a toe fa’afou le uafu tuai o lo o i ai, ina ia fa’a faigofie ai feuiaiga uma o loo moomia e le aufai faiva ma vave ai loa ona toe tatala lea nofoaga mo va’a alia.

 

O se tasi o vaega o le tupe na foa’i mai e le feterale e pei ona taua i le ripoti, e fa’aaoga e toso i ai va’a fagota mo le toe lipeaina, e aofia ai ma va’a fagota alia mai Manu’a.

 

O lo o fa’amoemoe fo’i le Ofisa e fausia se fale’aisa e tu’u i ai aisa mo le fa’aaogaina e le aufai faiva, atoa ai ma le fa’atinoina o ni aoaoga e fesoasoani ai i le aufai faiva i le fa’aaogaina o meafaigaluega mo le saogalemu i soo se taimi e tula’i mai ai ni fa’afitauli i tai i le sami.

 

O le ulua’i fa’aaliga a le aufai faiva sa faia i le masina o Setema na te’a nei i le nofoaga autu o le maketi i Fagatogo, na molimauina ai ni isi o tagata fai faiva mai Manu’a na malaga mai mo le fa’alauiloaina o a latou i’a o lo o mafai ona fagotaina i ogasami o le atunu’u.

 

Na taua e ni isi o i latou nei i le Samoa News le fa’aauau pea lea ona latou maua o fesoasoani mai le ofisa o le DMWR e fesoasoani ai i a latou fagotaga, ae ina ua fesiligia i latou i le tulaga i kalone kesi o lo o maua fua atu i le DMWR mo a latou fagota, na taua e i latou nei e fa’apea, ua fai si umi e le o toe fa’aauauina lea auaunaga, e mafua mai ina ua masalomia e le Ofisa le le fa’amaoni o ni isi o le aufai faiva i le fa’aaogaina o polokalame mo i latou.

 

O le agaga atoa o le teritori, e pei on taua i le ripoti, o le taumafai lea ina ia fa’amalosia tulaga o faiga faiva i Amerika Samoa, e le gata e maua ai tupe maua mo pisinisi tau atina’e e aofia ai le aufai va’a fagota alia, ae o se avanoa lelei fo’i lea e mafai ai ona maua fa’amaumauga i le aofa’i o i’a o lo o mafai ona fagotaina mai e le aufai faiva, ina ia silafia ai e le malo feterale o lo o alu aoga tupe fesoasoani o lo o mafai ona tu’uina mai mo Amerika Samoa.