TEPA I LA TA MALO
FAUTUAINA ASPA LE ATUNUU INA IA TAUSISI PEA I LE FAAMAMAINA OTAOTA
Ua fautuaina e le Faalapotopotoga o le Eletise ma le Suavai (ASPA) le mamalu lautele o le atunuu, ina ia faaauau pea le tulaga tu mama ma le faamaopoopoina o le lapisi e pei ona i ai i taimi a’o tatala le polokalame o le ‘recycling program’, ae aua le faatalale i le faatinoina o lea pito laau taua mo le atunuu.
Na taua e le pulesili o le ASPA ia Utu Abe Malae i le Samoa News i le amataga o le vaiaso nei e faapea, e ui ua taofia le polokalame a le ASPA sa mafai ona maua atu ai le fesoasoani mo le atunuu i a latou pili eletise ae toe mama ai fo’i ma vaega eseese o le alatele, o lo o vaavaai pea le pulega i se auala e mafai ai ona toe faaauau lea polokalame, ae i le taimi lava fo’i e tasi, o lo o fautuaina malosi pea le atunuu ina ia faaaoga kalone e tuu i ai lapisi ae aua le lafoaia solo i tafatafa o le alatele.
E oo mai lava i le taimi nei o lo o taumafai pea le ASPA e sailia se fanua e faatinoina ai le polokalame, ona o le nofoaga o lo o i ai le Ofisa i Tafuna e le talafeagai e faatinoina ai lea auaunaga ona o le poloka ai o le alatele i taavale i le taimi e aga’i atu ai mo le la’uina atu o lapisi i le polokalame.
Na faailoa e Utu i luma o le Fono Faitulafono i le masina o Aperila na te’a nei e faapea, o le itu taua o lenei polokalame sa maitauina ai le mama o vaega eseese o le atunuu, o le agaga fo’i lena o lo o naunau i ai le ASPA ia mafai ona toe faaauauina lea auaunaga ina ia fesoasoani ai i le teuteu faamatagofieina o nofoaga eseese o le atunuu.
FA’AFETAIA FAIPULE A FAGATOGO LE LAGOLAGO A LE ALII KOVANA SILI
O le vaiaso nei na tuuina atu ai e le afioga i le alii faipule o le afioaga o Fagatogo ia Maugaoalii Leapai Tusipa Anoa’i sana tusi faafetai i le ali’i kovana sili, ona o ana saunoaga e lagolagoina ai fuafuaga a le Faatonusili o le Matagaluega o Paka ma Malae taalo, mo le fausiaina lea o se malae taalo mo tupulaga o le afioaga i tafatafa o le Tedi of Samoa i Fagatogo.
O le vaiaso na te’a nei na faia ai se savaliga faapitoa a le tofa Lolo Matalasi Moliga, o le ali’i faipule ia Maugaoalii faapea ai ma le Faatonusili ia Maeataanoa P. Gaoteote, mo le asia lea o le nofoaga ua fuafua e fausiaina ai lenei galuega tele.
“O au saunoaga ma upu faamalosi e lagolagoina ai lenei faamoemoe, ua aumaia ai le lagona fiafia ina ua mautinoa e le afioaga nei ua i ai le lagolago a le afioga a le alii kovana i le fuafuaina o lenei atina’e mo le manuia o tupulaga o le afioaga aemaise ai o le atunuu atoa,” o le saunoaga lea a Maugaoali’i.
Fai mai Maugaoalii, ua maea ona faatulaga gaioiga uma mo le galuega, pau le vaega o lo o totoe o le faamaonia ma amata loa le fausiaina o le malae taalo.
Na faailoa e Maugaoalii ia Lolo e faapea, o le a atili manuia lenei galuega ona o lea ua tuuina mai le lagolago atoa a alii ma faipule a Fagatogo mo lenei atina’e, ina ia vave ona faataunuu i se taimi lata mai.
Na taua e Maeataanoa i le Samoa News e faapea, na pau le faafitauli i galuega tau atina’e faapenei, o le leai o se tupe a le malo e faatinoina ai i tausaga ua mavae, ae o lea ua galulue le malo i le taimi nei e saili alagatupe e faatupe ai le faaleleia o lenei atina’e taua mo tupulaga talavou.
FAAILOA SANITOA IA LOLO ISI ALAGATUPE FAALELEIA AI AUALA MAI LE FETERALE
I se tusi ua tuuina atu e le afioga i le alii faipule mai le itumalo o Tualauta ia Larry Sanitoa i le afioga i le kovana sili ia Lolo Matalasi Moliga, o lo o ia taua ai ni isi o alagatupe tetele o lo o mafai ona ofoina atu e le Vaega e Faaleleia Auala tetele a le malo tele (Federal High Way Agency - FHWA).
Na taua e Sanitoa ia Lolo i lana tusi e faapea, o le masina na te’a nei sa latou fono ai ma ni isi o alii faipule, o sui o le FHWA ia Pat Phung ma Clifford Chew atoa ai ma le Faatonusili o le Matagaluega o Galuega Lautele a le malo ia Faleosina Voight, i le talanoaina lea o ni isi o auala e mafai ai ona fesoasoani mai le FHWA i le faaleleia o auala i le teritori.
I lea fonotaga e pei ona saunoa Sanitoa, sa talanoaina ai se polokalame tau tupe o lo o vaavaaia e le Ofisa a le FHWA e taua o le Innovation Program Delivery a le FHWA, ma o lea polokalame e taua o le ‘Grant Anticipation Revenue Vehicles (GARVEE), lea e agavaa ai setete ma teritori uma a le malo tele e faaleleia a latou galuega atina’e i tupe mai le FHWA.
I luga o le website a le FHWA o lo o taua ai e faapea, i le masina o Setema 2012, e silia i le $16 piliona na mafai ona tuuina atu e le GARVEE i setete e 24 ma teritori e 3 e fesoasoani ai i galuega atina’e, ma o le tausaga na te’a nei e $75 miliona na pasia e le malo o Guam e ala i se tulafono e faaleleia ai auala i totonu o le atunuu.
I le na o le $4 miliona o lo o maua mai e Amerika Samoa mai le FHWA e faaleleia ai auala, na taua e Sanitoa ia Lolo e faapea, e mafai ona talosaga Amerika Samoa mo se vaega tupe e oo atu i le $40 miliona.
